Februarski predolimpijski turnir v Vojensu tako ostaja svetli trenutek slovenskega hokeja v tej sezoni in tudi nasploh. Stockholm pa bo pri večini ves čas ponujal različne ocene, vsekakor pa cilj, ki so si ga zadali v strokovnem vodstvu na čelu s selektorjem Matjažem Kopitarjem ni bil izpolnjen. Obilo je lahko dejavnikov, ki so pripeljali do izpada. Malenkostnih, ampak malenkosti so tiste, ki vedno delajo celoto, ko so na kupu zbrane same odlične reprezentance. Veliko je tudi primerjav z Vojensom pred tremi meseci. Dejstvo je , da so bile te malenkosti, ki so pomembnejše kot se komurkoli zdijo, tedaj v pozitivni smeri, tokrat enostavno ne. Prikazane igre kažejo celo trend nadaljevanja odličnih predstav z Danske, ki pa tokrat niso bile nadgrajene z goli. To pa je v športu pač edino kar prinaša končni dosežek, ki je z dvema točkama prej klavrn kot uspešen. Ob vsem pa zbledijo izjemno lepe predstave, sicer s porazi, z najboljšimi reprezentancami, ki običajno krojijo razplete na največjih tekmovanjih. Točka s Kanado po porazu v podaljšku je tako eden največjih uspehov slovenskega hokeja, ki pa mu povečini skorajda nihče ni našel pravega mesta. Ne glede na to, da je to najpomembnejša točka, ki jo je Slovenija osvojila na 42 tekmah svetovnih prvenstev skupine A.

Vse pomanjkljivosti, ki se jih je dalo videti v slovenski vrsti so v največji meri plod igre celotne reprezentance, saj je v moštvih za zaključno napako težko okriviti le zadnjega posameznika, ki je bil v stiku s ploščkom ali žogo. Analizo nastopov bo tako ali tako moralo pripraviti strokovno vodstvo reprezentance, ki pa ima nekaj olajševalnih okoliščin, na katere pa se vsekakor ne gre zglasevati.
 

»Jaz misli, no vsaj jaz osebno sem ponosen na te fante, da so se po porazih iz tekme v tekmo znali in zmogli pripraviti na vsako naslednjo tekmo. To ni majhna stvar in kaže v smer, da je to izjemno čvrsta skupina fantov, ki ve kaj hoče. Veliko smo posvečali tudi psihološki pripravi, čeprav sam osebno nisem niti enkrat dvomil v to in nisem razumel zakaj so nekateri pričakovali, da bi morali spustiti glave po prikazanih igrah. Mislim, da moramo vztrajati naprej, delati s temi fanti s katerimi se dobro razumemo. Vsako težavico poskušamo rešiti takoj. Fantje so na tujem, tam tudi ves čas rastejo, ves čas se morajo dokazovati in tudi tu so delovali v tej smeri. Kot sem vedno poudarjal, fantje o svoji usodi odločajo sami. Le njihov vložek v same sebe bo prinesel napredek in to bo dobro tudi za reprezentanco. Konkurenco imamo, še nekaj fantov je med pripravami potrdilo, da imajo možnosti za napredovanje. Delati je potrebno ves čas. Njihov vložek, ko jih nihče ne preganja, ko ni tekem, ko ni tekmovalnega dela sezone je najbolj pomemben. Če me sprašujete o Luki Gračnarju, ki je očitno pustil najboljši vtis v Stockholmu pa mi je pri njem daleč najbolj všeč to, da je povsem na realnih tleh, vse skupaj ga ni poneslo med oblake. To je zelo pomembno, on sam pa odloča o tem do kam bo segel,« je po prvenstvu na severu Evrope in po peti takojšnji selitvi razred niže povedal selektor Matjaž Kopitar. O tem kako bi lahko domače razmere, scena, ki v največji meri ponuja le en zares kakovosten klub, vplivala na vse skupaj v prihodnosti, selektor ni želel razpredati ob tej priložnosti. Fantov, ki si srečo vse mlajši iščejo na tujem je zares veliko, toda če ne bo domače šole, če Jesenic očitno tudi v naslednji sezoni ne bo v avstrijskem prvenstvu, se bo slej ali prej poznalo tudi v članski vrsti. Selektor Matjaž Kopitar je ob vse dodal le še tole: »Ko pripravimo analizo nastopa v Stockholmu bom vztrajal pri tem, da se v začetku julija znova najdemo v čim večjem številu na Bledu. Ta poletna akcija je za slovenski hokej  mnogo bolj pomembna kot si kdo misli. Tudi okrog olimpijske akcije smo se dogovarjali že tu na prvenstvu. Na kamp bomo povabili vse, ki so v igri za nastop v Sočiju. In to še preden se fantje odpravijo na tuje.« Slovenija bo novembra doma pripravila turnir evropskega izziva, nato jo decembra čaka gostovanje v enakih okvirih. Časa za priprave za Soči pa veliko ne bo, kar je po danski izkušnji morda celo bolje. Pred Sočijem bo že na prizorišču Slovenija igrala dve pripravljalni tekmi. Zagotovo z Avstrijo, kot kaže pa še z Norveško.
 

Najstarejši v slovenski vrsti in kapetan Tomaž Razingar je zelo pomemben člen, ki drži skupaj celotno reprezentanco, ki je trenutno, ne glede na izpad, najbolj svetla točka slovenskega hokeja na ledu. Tudi sam je o prihodnosti dodal nekaj besed: »Moram reči, da je prvenstvo gledano v celoti neuspešno, saj smo izpadli. Na predstave tu pa smo lahko prav vsi fantje ponosni. Vedno zmagaš ali izgubiš z razlogom in tudi tokrat je temu bilo tako. Trdo smo trenirali, da bi bili uspešni. Ni nam uspelo. Razočaranje je prisotno, dobre predstave so uteha, ampak bolje bi bilo če bi bili uspešni in prikazali nekaj slabše predstave. Točka s Kanado je seveda za odliko, ki pa je tudi v senci končnega neuspeha. Mi vsi s ponosom zastopamo barve reprezentance, barve Slovenije. Mi se tudi takrat, ko ne gre, ne skregamo. Vemo, da v športu, v hokeju zagotovo na koncu nekdo mora izgubiti. Prav to kar smo ob vseh porazih doživljali, nato pa vendarle nadaljevali z dobrimi predstavami tudi z najboljšimi kaže kakšen pozitivni naboj imamo v garderobi. Mi moramo ves čas stremeti, da igramo v še boljših klubih. To Danci, Norvežani, ne vem Latvijci in zdaj nam najbližji imamo. Čakajo nas novi koraki.«
 

Tomaž Razingar se ni izogibal niti precej podrobnega pogleda v prihodnost. V mlajših kategorijah se že vidi zaostanek. Reprezentanca do 18 let je že v tretjem kakovostnem razredu, kako zaustaviti ta jez tudi v najboljši reprezentanci: »To je stvar odgovornih ljudi, ki bodo to odgovornost morali sprejeti. Po mojem je nujno vzpostaviti znova klub na Jesenicah. Dlje ga ne bo, težje bo za slovenski hokej. Potrebno bo postaviti neko strukturo za mladinski pogon, ne samo govoriti. Jaz v tej vlogi še nisem, menim pa da se da marsikaj spremeniti. Malo pogledati naokrog kako jim je to uspelo, po mojem je danski primer več kot dober in oni zagotovo niso naključno že 11 let zapored stalni člani skupine A. Torej tam kjer se lahko kaj naučimo se začnimo učiti, drugače se nam zares lahko zgodi da nas čaka kakšno neprijetno presenečenje že kaj kmalu.«