Kapetan Tomaž Razingar najprej pri prihodu z ledene ploskve sploh ni mogel reči nič. V trenutku je bila v glavi celotna kariera in številna odpovedovanja. Za nameček se je za povratek k vrhunskemu hokeju odločil pred mesecem dni, zdaj pa je nosil napis C v moštvu, ki si je priborilo uvrstitev na največje športno tekmovanje na svetu. »Zdaj je res že nekaj bolje, na začetku pa je res bilo zelo težko kaj reči. To je izjemna skupina fantov. Ko smo se dobili na Bledu sem dejal, da te stvari niso dane vsem. Jaz sem bil že blizu hokejskemu pokoju, ampak sem vse skupaj še vedno preveč pogrešal. Zato sem se vrnil. V ponedeljek, ko smo se zbrali na Bledu smo verjeli v ta uspeh in za mene sploh ni bilo dileme, da ne bi uspeli. Ne glede, da je bilo ogromno skeptikov, mi vemo kako priti do uspeha. To je skupina skromnih fantov, ki s ponosom igra za državno reprezentanco. Obenem so pošteni in odkriti med seboj. To je osnova, vse drugo so detajli, ki smo jih v zadnjih letih uspeli sestaviti v ta uspešen mozaik. O Ukrajini pa zdajle po tekmi res ne razmišljam. počakalo bo vse skupaj na nedeljo, obljubljam pa, da bomo tudi tam pravi in bomo poskušali priti še do ene zmage.«

David Rodman je dvakrat zatresel mrežo nasprotnika. Dovolj za izreden uspeh

David Rodman je bil krvnik domače reprezentance, ki je vse podredila svojemu prvemu nastopu na olimpijskih igrah. Načrtno delo v zadnjem obdobju je obrodilo obilo sadov. Danska je v največji meri že skoraj desetletje stalna članica elitne skupine. V petkovem večeru, ki je v teh krajih namenjen sprostitvi so Dancem rajanje pokvarili slovenski hokejisti. »Še enkrat v dveh težkih tekmah smo potrdili svoj karakter. Po težko priborjeni prednosti smo vsekakor prehitro dobili gol, ampak to je bil trenutek, ki smo ga prebrodili. Tedaj se nikakor ne sme razmišljati o tem, kaj se ti je pripetilo, vedno se gleda samo naprej. Mi s tem prijetim golom nismo še nič izgubili. Časa je bilo dovolj, ostali smo mirni, ko pa smo zadeli drugič smo bili precej bolj previdni in odlično pripeljali tekmo celo do konca. To je velika odlika, ki jo zdaj imamo. Ko je bilo konec sem za trenutek celo pomislil, ali smo res že končali in smo v Sočiju. Ampak res za drobec sekunde, ob veselju soigralcev pa sem vedel, da je konec in da smo dosegli svoj cilj,« je nasmejan do ušes pripovedoval David Rodman, ki je ob vsem še namignil za kako težki tekmi je šlo. Ritem na turnirju je bil namreč precej višji kot ga je vajen iz nemškega drugoligaškega tekmovanja. Nasproti so bili najprej člani izjemno močne KHL lige, nato še mnogi igralci, ki si kruh služijo v elitni švedski ligi.

Veselje našega branilca

Na Danskem pa si rezine kruha reže branile Blaž Gregorc, ki je vsekakor tudi pridal svoj delež k uspehu. Skupaj z Mitjo Robarjem sta v prvem branilskem paru odigrali zelo zanesljivo. Slovenski branilec po nedelji razumljivo ostaja v Hamletovi deželi:« Najpomembnejše je bilo da smo obdržali mirne glave vse do zadnjih trenutkov. Majhna napaka lahko vse spremeni, tokrat smo uspeli in vsekakor sem ob tem vesel. Če je kdo menil, da smo lahko uspešni le pred domačim občinstvom se je očitno motil. To smo dokazali še enkrat, v pravem kotlu se nismo zmedli. Hitro smo se privadili tudi na nekaj manjše igrišče in res smo v zadnjem obdobju veliko pridobili na naši samozavesti. Vse bolj smo prepričani, da res zmoremo in to je zelo pomembno in v to nas od prvega dne odkar je na čelu reprezentance prepričuje tudi selektor Matjaž Kopitar. Mi bomo zdaj vsekakor naredili vse, da tudi v zadnji tekmi pokažemo dostojanstvo, naš pravi obraz in bomo poskušali zmagati. Ukrajina pa nikdar ni bila lahek nasprotnik.« O tem kako ga bodo sprejeli nazaj v klubu ni želel razpredati, saj je šport enostavno šport. Pri Buldogih pa bodo lahko ponosni, da imajo olimpijca. Pa čeprav ne iz danske reprezentance.

Andrej Tavželj je vedno zelo požrtvovalen