Lepo napolnjena dvorana je seveda pričakovala zmago risov. Že v prvi minuti je svoje znanje pokazal Luka Gračnar, ki je v neposredni borbi iz oči v oči ustavil italijanski poskus v protinapadu. Na drugi strani je vratnico zatresel Anže Kopitar, nato pa je sledilo obdobje, v kateri so bili naši zahodni sosedi nekoliko nevarnejši. A ravno v tem času so Slovenci povedli. Po podaji Anžeta Kopitarja je neubranljivo zadel branilec Aleš Kranjc. Domača reprezentanca je ob prvi igri z igralcem več vzpostavila ravnotežje, nato pa postajala vse nevarnejša. Kar nekaj obetavnih akcij so si pripravili naši reprezentanti, plošček pa ni končal v mreži Italije. Ob koncu prvega dela je sledila nova izključitev na strani gostujoče reprezentance, v vsega desetih sekundah pa so si risi pripravili kar tri lepe priložnosti, na odmor pa vseeno odšli z minimalno prednostjo. Pred doseženim zadetkom Slovenije se je poškodoval sodnik Kaspar, ki ga je zamenja slovenski sodnik Viki Trilar.

Z zaletom, s kakršnim so zaključili prvo tretjino, so naši risi vstopili tudi v drugo. Ob tem so tudi izkoristili prednost igralca več. Po strelu Roberta Saboliča se je plošček od prečke odbil na Palico Žige Jegliča, ki je mirno zatresel mrežo nasprotnika. Slovenci so bili aktivnejši in hitro izsilili nov prekršek, prednost pa še enkrat več izkoristili. Aleš Kranjc je ponovno sprožil močan in natančen strel, ki ga je Erik Pance malo preusmeril in vodstvo s 3:0 je bilo tu. Risi so vodili igro po svojih željah, ob igri z igralcem pa mirno odbili napade nasprotnika. Jan Muršak in Jan Urbas sta v nadaljevanju izpeljala novo obetavno akcijo, po kateri je plošček spet zadel prečko. Ob izteku drugega dela pa je na klop za kaznovane ponovno sedel italijanski igralec, kateremu je nekaj manj kot pol minute kazni ostalo še za zadnji del srečanja.

Gašper Kopitar se je izkazal z dobro igro in prvim zadekom v članski reprezentanci (foto: Drago Cvetanovič)

V zadnji tretjini so risi nasprotniku dali zelo malo priložnosti. Kontrolirali so potek igre, bili agresivni v napadu, obramba pa je delovala čvrsto. Tako mlademu Gračnarju ni bilo potrebno pokazati vsega tistega dobrega, kar ima pospravljeno v svojem repertoarju znanja. Že v uvodu je ponovno pela vratnica italijanskega gola, ki jo je zatresel Gašper Kopitar, ki pa se je nekaj kasneje le vpisal med strelce. Skupaj z bratom Anžetom sta izpeljala akcijo, z močnim strelom pa jo je zaključil mlajši od bratov Kopitar. Do konca srečanja zadetkov ni bilo več. Slovenci so mirno igrali in si ustvarjali priložnosti, italjanska agresivna igra z uvoda srečanja pa je povsem izginila. Ob vzpodbudi s tribun so Slovenci srečanje pripeljali do konca in slavili prepričljivo zmago.  

Anže Kopitar je pokazal velik del svojega znanja (foto: Drago Cvetanovič)

Izjavi po tekmi:

Anže Kopitar, napadalec reprezentance Slovenije: “V uvodu srečanja se je poznalo, da se nas je malo lotila trema. Vsak tak turnir je nekoliko težko začeti, še posebaj pred domačo publiko. Vedno je tako, da želiš že na začetku narediti in pokazati čim več. Morda nam ravno zato igra ni najbolje stekla, ampak že v drugi polovici prve tretjine smo zaigrali dosti bolje. Podaje so bile mnogo natančnejše kot pa na začetku tekme, s tem pa igra hitrejša. Zaradi težav na začetku je naš vratar Luka Gračnar imel nekaj več dela in nas je nekajkrat tudi rešil. Potem smo zaigrali kot znamo, na koncu pa so bili nasprotniki že kar malo utrujeni. Odigrali smo dobro tekmo, kar je dobra vzpodbuda za naprej in verjamem, da bomo naslednje srečanje na tak način odigrali že od samega začetka.”

Luka Gračnar, vratar slovenske reprezentance: “Na začetku smo dali Italijanom preveč prostora, tako da so prišli do nekaj nevarnih priložnosti za gol. Potem pa smo se zbrali, ustavili plošček, ga imeli več v posesti, umirili igro in nadzirali nasprotnika in potek tekme. Italijanom nismo dali več prostora za igro in zaradi tega niso več prihajali v priložnosti za gol. Na koncu vsega pa je prišel še bonus, saj sem mrežo ohranil nedotaknjeno. Seveda je najbolj pomembna zmaga, šele nato se lahko ozrem na svoj dosežek. Ničla je največ, kar posamezni vratar na tekmi lahko doseže, pomeni mi pa vsekakor spodbudo za naprej.”