Ostalo

Statut HZS

STATUT

HOKEJSKE ZVEZE SLOVENIJE

Skladno z Zakonom o društvih (Ur. l. RS 60/95, s spremembami) je Hokejska zveza Slovenije, upoštevaje, da je,

–       strogo zavezana in predana uspešnemu vodenju in zagotavljanju trajnostnega, pozitivnega razvoja ter rasti hokeja na ledu in In-line hokeja na ozemlju Republike Slovenije, tako na klubskem, kot tudi reprezentančnem nivoju, s posebnim poudarkom na uspešnemu razvoju mladih,

–       predana, da vsakemu igralcu hokeja na ledu, oziroma In-line hokeja, tako reprezentantom, profesionalnim igralcem, kot tudi amaterjem, zagotovi sodelovanje v varnem, pozitivnem in prijetnem okolju, brez dopinga, kot tudi, da omenjenim igralcem, v vseh postopkih pred njenimi organi, zagotovi, da so obravnavani spoštljivo, strokovno, pravično, upoštevaje njihovo dostojanstvo in osebno integriteto,

–       skladno z zgoraj navedenim, zavezana in trdno odločena, zagotavljati vzorno vodenje in upravljanje, ob spoštovanju strogih moralno-etičnih načel, načela demokracije, pravičnosti, solidarnosti in transparentnosti, kar bo dosegla z jasno določeno, na pravu temelječo, strukturo upravljanja, z jasno razporeditvijo vlog in odgovornosti med njenimi organi, kot tudi posamezniki, ter da bo kakršni-koli odstop od njenih temeljnih pravil, zlasti takšnih, ki lahko povzročijo večjo moralno, oziroma premoženjsko škodo, strogo sankcionirala,

–       predana in zavezana boju proti dopingu, pri čemer skladno s pravili OKS-ZŠZ (NAK), IIHF in WADA, sprejema vse ukrepe in postopke, namenjene boju proti dopingu,

na svoji ……………. skupščini, dne …………………., sprejela temeljni akt (Statut), kot sledi v nadaljevanju:

S T A T U T

HOKEJSKE ZVEZE SLOVENIJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Hokejska zveza Slovenije (v nadaljevanju: HZS) je pravna oseba zasebnega prava, ki je kot društvo oziroma zveza društev, skladno s predpisi o društvih, vpisana v register društev v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS). HZS deluje na področju RS in je nacionalna panožna športna zveza.

V HZS se prostovoljno združujejo hokejski klubi in ostala društva, ki se na območju RS ukvarjajo s hokejem na ledu in in-line hokejem (v nadaljevanju skupaj: hokej), z namenom, da na organiziran in strokoven način opravljajo dejavnost, kot je opredeljena s tem Statutom.

2. člen

Uradni naziv zveze društev, oziroma društva je Hokejska zveza Slovenije.

Sedež HZS je v Ljubljani.

Poslovni naslov HZS določi predsedstvo HZS s sklepom.

3. člen

HZS ima znak, žig in zastavo.

Znak HZS je stiliziran ris.

Žig HZS je v obliki pravokotnika, velikosti 45 X 35 mm. V njem je stiliziran ris, v sredini je izpisana kratica HZS, na levi in desni strani stiliziranega risa je izpisano ime Hokejska zveza Slovenije, v slovenskem in angleškem jeziku.

Zastava HZS je svetlo modre barve, v obliki pravokotnika, ki se na spodnjem delu konča v konico. Na zastavi je stiliziran ris,  kot na žigu HZS.

4. člen

HZS deluje skladno s skupnimi cilji svojih članov, v interesu hokeja, povezuje pa se tudi z drugimi sorodnimi in zainteresiranimi organizacijami, v državi in tujini.

HZS predstavlja in zastopa predsednik. Po posebnem pooblastilu predsednika, lahko HZS zastopa tudi generalni sekretar HZS.

5. člen

Člani HZS uresničujejo svoje pravice neposredno na skupščini HZS in posredno po svojih predstavnikih preko organov HZS.

Svoje obveznosti, ki jih imajo člani HZS na podlagi tega Statuta in drugih aktov HZS, oziroma Mednarodne hokejske zveze (v nadaljevanju: IIHF), morajo člani HZS redno in vestno izpolnjevati, ves čas svojega delovanja.

6. člen

HZS, njeni organi, kot tudi posamezniki, ki upravljajo funkcijo v organih HZS, morajo spoštovati načelo lojalnosti in integritete HZS, načelo športnega duha in fair play-a, načelo strokovnosti in pravičnosti, ter preprečevati vse aktivnosti, ki bi lahko ogrožale integriteto in dober glas HZS in vodile zlorabi hokejske igre.

HZS se ne udejstvuje na političnem in verskem področju, kakršnakoli diskriminacija države, posameznika ali skupine posameznikov zaradi etičnih, spolnih, jezikovnih, verskih, političnih ali drugih razlogov, je strogo prepovedana.

7. člen

Delo HZS in njenih organov je javno.

HZS o svojem delovanju javnost obvešča na naslednji način:

–       z objavljanjem na svoji internetni strani HZS,

–       z organiziranjem tiskovnih konferenc,

–       z organiziranjem okroglih miz,

–       z vabljenjem novinarjev na seje svojih organov,

–       z uradnimi obvestili,

–       z izdajanjem publikacij,

–       na druge ustrezne načine.

Javnost dela HZS  in dajanje točnih informacij zagotavljata predsednik HZS in generalni sekretar HZS.

HZS, njeni organi, posamezniki, ki upravljajo funkcijo v organih HZS, kot tudi posamezni člani HZS, se morajo pri dajanju morebitnih informacij javnosti, vzdržati vseh ravnanj, ki ogrožajo ali bi lahko ogrozile integriteto ali dober glas HZS.

8. člen

HZS deluje skladno z določbami tega Statuta, ostalih aktov HZS in trenutno veljavnih predpisov na področju HZS.

HZS, kot članico IIHF, neposredno zavezujejo vsa pravila in akti IIHF. HZS je tudi članica OKS-ZŠZ.

HZS je trdno zavezana boju proti dopingu in v tem delu sprejema pravila OKS-ZŠZ (NAK), IIHF in WADA.

9. člen

HZS, člani HZS, njihovi člani, tekmovanja, združenja klubov, uradne osebe, igralci in licencirani agenti, koncesionarji, kot tudi vse ostale osebe, pod okriljem HZS, so dolžne spoštovati ta Statut, akte HZS, predpise, navodila ter odločbe IIHF, kot tudi protidopinške predpise OKS-ZŠZ (NAK), IIHF in WADA.

HZS, člani HZS, njihovi člani, tekmovanja, združenja klubov, uradne osebe, igralci in licencirani agenti, koncesionarji, kot tudi vse ostale osebe, pod okriljem HZS, so dolžne, upoštevaje veljavni slovenski pravni red, spore iz športno tekmovalnih razmerij in drugih razmerij, ki so urejena z akti HZS, reševati na vseh stopnjah, izključno v okviru HZS in spoštovati njihove odločitve.

HZS, člani HZS, njihovi člani, tekmovanja, združenja klubov, uradne osebe, igralci in licencirani agenti, koncesionarji, kot tudi vse ostale osebe, pod okriljem HZS, so dolžne, spore z mednarodnim elementom, v katerih pripadajo udeleženci različnih zvez, reševati skladno s pravili IIHF, upoštevaje izključitev pristojnosti rednih sodišč, priznati pristojnost CAS in spoštovati njegove odločitve.

II. NAMEN IN DEJAVNOST

10. člen

Namen HZS je množičen in kakovosten razvoj ter organiziranost hokeja na območju RS.

11. člen

Temeljne naloge in dejavnosti HZS so naslednje:

–           skrbi za vodenje, razvoj in širjenje hokeja,

–          zagotavlja pogoje za vrhunsko igranje hokeja,

–          predstavlja slovenski hokej, tako na območju RS, kot tudi v tujini,

–           skladno z določbami tega Statuta ureja, organizira in vodi hokej na območju RS, ter organizira in nadzira hokejska tekmovanja na območju RS,

–          vodi državne reprezentance,

–           skrbi za usposabljanje strokovnega kadra, kot so trenerji, sodniki in drugi strokovni delavci,

–           spodbuja razvoj mlajših kategorij v hokeju, prav tako pa spodbuja uveljavitev mlajših igralcev, tako na območju RS, kot tudi v tujini,

–           sodeluje z vsemi organizacijami, društvi in ostalimi osebami, ki lahko prispevajo k razvoju hokeja,

–          sodeluje s hokejskimi organizacijami, klubi in ostalimi osebami, ki so v tujini,

–          organizira strokovna izpopolnjevanja za trenerje, igralce, sodnike, kontrolorje in druge hokejske

delavce,

–           skrbi za premoženje HZS, za objekte v upravljanju in za vzdrževanje naprav in opreme, rekvizitov in drugo lastnino HZS,

–           preko svojih imenovanih predstavnikov, sodeluje v organih OKS-ZŠZ in v delu raznih državnih organov (strokovni svet za šport, fundacija za šport in ostali), v delu organov IIHF, kot tudi drugih organov doma in v tujini, ki so povezani s hokejem,

–           aktivno sodeluje v boji proti dopingu, upoštevaje pravila OKS (NAK), IIHF in Svetovne organizacije proti dopingu (WADA).

HZS lahko upravlja tudi s prihodki od prodaje vstopnic, oglaševalskih, televizijskih in drugih medijskih pravic na tekmah pod okriljem HZS, s prihodki od prodaje sponzorskih pravic ter s prihodki od lastne prodaje licenčnih izdelkov in prodaje pravic do komercialne uporabe znakov in podob v lasti HZS, kot tudi ostale dejavnosti na področju propagande in trženja, ki so skladno s SKD 2008, opredeljene, kot naslednje pridobitne dejavnosti:

58.1      Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo

58.2      Izdajanje programja

59.1      Filmska in video dejavnost

60.1      Radijska dejavnost

60.2      Televizijska dejavnost

63.1      Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti; obratovanje spletnih portalov

63.9      Dejavnosti tiskovnih agencij, drugo informiranje

73.1      Oglaševanje

73.2      Raziskovanje trga in javnega mnenj

77.2      Dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo v najem in zakup

77.4      Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del

85.5      Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanj

92.0      Prirejanje iger na srečo

93.1      Športne dejavnosti

93.2      Druge dejavnosti za prosti čas.

III. ČLANSTVO

12. člen

Člani HZS so hokejski klubi na območju RS.

Člani HZS so tudi In-line hokej organizacija in njeni klubi, kot tudi strokovne organizacije. Strokovne organizacije so: Društvo slovenskih sodnikov hokeja na ledu (v nadaljevanju: DSSHL), organizacija trenerjev in organizacija igralcev hokeja na ledu in in-line hokeja.

HZS ima tudi častne člane. Častni član HZS lahko postane tisti, ki je zaslužen za razvoj hokeja na ledu oziroma In-line hokeja. Častnega člana HZS imenuje skupščina HZS, na predlog predsedstva HZS. Častni člani ne plačujejo članarine.

Na predlog predsedstva HZS lahko skupščina HZS imenuje enega ali več častnih predsednikov HZS, z neomejenim mandatom.

Članstvo HZS je aktivno in pasivno. Aktivni člani HZS so člani, ki z najmanj eno selekcijo nastopajo v tekmovanjih, ki so pod okriljem HZS. Pasivni član HZS so tisti člani, ki v tekmovanjih, ki so pod okriljem HZS, nimajo nobene tekmovalne selekcije.

V organih HZS lahko sodelujejo le predstavniki aktivnih članov HZS, kot tudi predstavniki strokovnih organizacij. Pasivni člani HZS imajo glasovalno pravico na skupščini HZS.

13. člen

O sprejemu v članstvo odloča skupščina HZS, na predlog predsedstva HZS.

Kdor želi postati član HZS, mora vložiti pisno prošnjo za članstvo, naslovljeno na predsedstvo HZS. Predsedstvo HZS predlaga skupščini HZS, da sprejme ali ne sprejme prosilca v članstvo. Predlog predsedstva HZS mora biti obrazložen.

Člani plačujejo članarino za koledarsko leto vnaprej. Rok za plačilo članarine in njeno višino določi predsedstvo HZS.

V mednarodnih tekmovanjih pod okriljem IIHF, lahko nastopajo samo hokejski klubi, ki so člani HZS. Za prijavo v mednarodna tekmovanja je pristojna izključno HZS. Posamezni član HZS se ne more samostojno prijaviti v mednarodno tekmovanje.

V kolikor želi posamezen član HZS, nastopati v drugi ligi, ki je pod okriljem IIHF, mora pridobiti predhodno soglasje HZS. Takšno soglasje poda predsedstvo HZS. V tekmovanjih, ki so organizirana na področju RS, nastopajo praviloma člani HZS, oziroma drugi klubi, člani IIHF, ki pridobijo soglasje predsedstva HZS.

14. člen

Članstvo v HZS lahko preneha z izstopom ali izključitvijo.

Član HZS lahko izstopi v vsakem času, z navadno pisno izjavo. S prenehanjem članstva, ne prenehajo finančne obveznosti bivšega člana do HZS in drugih članov. Članstvo v HZS avtomatično preneha z dnem, ko je posamezen član črtan iz registra društev ali s smrtjo.

Član HZS je lahko izključen, če več kot 1 leto ne poravna članarine. Član HZS je lahko izključen tudi v primeru, če grobo prekrši ta Statut ali druge akte HZS.

O izključitvi dokončno odloča skupščina HZS tako, da se član v postopku lahko izjavi o očitani kršitvi. Sklep skupščine je dokončen, učinki izključitve pa nastopijo z dnem izdaje sklepa skupščine HZS. Postopek v zvezi z izključitvijo vodi disciplinska komisija HZS, ki tudi poroča na skupščini HZS.

15. člen

Pravice članov HZS so predvsem:

–          da volijo in so izvoljeni v organe HZS,

–          da sodelujejo in odločajo o HZS in njenem razvoju,

–          da po svojih voljenih ali imenovanih predstavnikih delujejo v organih IIHF,

–           da so obveščeni o delu in dejavnostih HZS, so pravočasno seznanjeni o sklicu skupščine HZS in njenem dnevnem redu,

–          da se udeležujejo strokovnih srečanj ali prireditev, ki jih organizira HZS,

–           da zahtevajo strokovno pomoč na vseh področjih HZS, zlasti, da seznanjajo HZS o svojih problemih in potrebah ter od nje dobivajo strokovno in organizacijsko pomoč,

–          da urejajo svoja notranja vprašanja v okvirih HZS,

–           da predlagajo HZS obravnavanje pomembnih vprašanj, zlasti, da s svojimi predlogi vplivajo na oblikovanje dnevnega reda skupščine HZS (predlog, skupaj z dokumentacijo, morajo podati najmanj 8 dni pred zasedanjem skupščine),

–           sodelujejo v tekmovanjih, ki jih organizira HZS,

–           izvršujejo pravice, ki jih imajo na podlagi Statuta in drugih aktov HZS.

16. člen

Dolžnosti članov HZS so predvsem:

–           da spoštujejo Statut HZS, druge akte HZS, pravila IIHF, Protidopinška pravila OKS-ZŠZ (NAK), IIHF in WADA in da zagotovijo, da jih spoštujejo tudi njihovi člani,

–          da prispevajo k uresničevanju ciljev HZS,

–          da sodelujejo v skupnih akcijah HZS,

–           da sodelujejo v tekmovanjih pod okriljem HZS, ter si ves čas prizadevajo, da tekmovanja HZS tečejo nemoteno in brez prekinitev, razen iz objektivno upravičenih razlogov (razlogi na katere nimajo vpliva),

–           rešujejo vse spore, skladno s Statutom, drugimi akti HZS in pravili IIHF, če slovenski pravni red to dopušča,

–           se vzdržijo vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na integriteto HZS in očrnila ugled HZS v javnosti,

–           spoštujejo pravila igre HZS in IIHF in s svojim ravnanjem ves čas zagotavljajo spoštovanje načel lojalnosti, integritete in športnega duha (fair-play) v hokeju.

IV. ORGANI HZS IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI

17. člen

HZS ima naslednje organe:

–          skupščino, kot najvišji organ,

–          predsednik,

–          kolegij predsednika, kot organ upravljanja,

–          predsedstvo,

–          generalni sekretar,

–          športni direktor,

–          tehnični direktor,

–          nadzorni odbor,

–          pritožbeni senat,

–          disciplinska komisija,

–          strokovni svet.

HZS ima tudi strokovne organe, ki so sestavljeni iz stalnih in občasnih komisij.

Generalni sekretar, športni direktor in tehnični direktor niso nujno potrebni organi HZS. O njihovem obstoju oziroma zaposlitvi odloča predsedstvo HZS.

Člani organov HZS se morajo izločiti iz postopkov odločanja, kjer zaradi konflikta interesov ni zagotovljena njihova nepristranskost in neodvisnost.

Posameznik, ki je član organa HZS, mora pri opravljanju svojih nalog ravnati vestno, pošteno, odgovorno in v dobro HZS in varovati poslovno skrivnost HZS.

Posamezniki, ki so člani organa HZS, so solidarno odgovorni HZS za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, skladno s skrbnostjo, ki se od njih pričakuje, pri čemer se upošteva tudi ali so funkcijo opravljali profesionalno ali neprofesionalno.

Posamezniku, ki je član organa HZS, ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila HZS povzročena škoda, temelji na sklepu skupščine, ki je skladen s tem Statutom in akti HZS. Odškodninska odgovornost posameznika, ki je član organa HZS, ni izključena, čeprav je nadzorni odbor HZS, predsednik HZS ali predsedstvo HZS, odobril takšno dejanje.

Glede odškodninske odgovornosti posameznika, ki je član organa HZS, odloči skupščina z dvotretjinsko večino navzočih predstavnikov. Sklep skupščine je dokončen. V kolikor odškodninsko odgovoren posameznik, škode, ki je nastala HZS, ne poravna prostovoljno, se lahko odškodninska odgovornost uveljavlja sodno.

A. SKUPŠČINA

18. člen

Skupščino sestavljajo pooblaščeni predstavniki članov HZS, in sicer:

–          vsak klub, ki tekmuje v vsaj eni kategoriji državnega prvenstva ima po 1 predstavnika,

–          vsak klub, ki tekmuje v kategoriji člani/članice ima dodatno po 1 predstavnika,

–          vsak klub, ki tekmuje v vseh nižjih kategorijah tekmovanj ima dodatno po 1 predstavnika,

–          član HZS, ki tekmuje v nočni hokejski ligi, veterani, ima 1 predstavnika,

–          in-line organizacija ima 1 predstavnika,

–          trenerska organizacija ima 1 predstavnika,

–          sodniška organizacija ima 1 predstavnika,

–           predstavnik organizacije igralcev ima 1 predstavnika.

Posamezen hokejski klub ima lahko največ tri predstavnike.

Pooblaščeni predstavniki članov lahko glasujejo, ko ima njihov klub oziroma organizacija, poravnane vse zapadle obveznosti do HZS in plačano članarino.

Na skupščini lahko sodelujejo tudi člani organov HZS, ki pa nimajo glasovalne pravice.

Skupščina je lahko redna (letna), volilna (vsaka 4 leta) ali izredna. Skupščina se lahko opravi tudi na dopisni način (korespondenčna skupščina). Glede izvedbe dopisne skupščine se uporabljajo določbe tega Statuta.

Delo in potek skupščine ureja poslovnik skupščine.

19. člen

Stroške za udeležbo svojih članov na skupščini HZS krijejo člani HZS.

20. člen

Redno skupščino skliče predsedstvo najmanj enkrat na leto, lahko pa tudi večkrat. Redna skupščine se skliče najkasneje do 30. junija tekočega leta. Sklic skupščine, skupaj z dnevnim redom, mora biti javno objavljen najmanj 15 dni pred dnevom, za katerega je skupščina klicana. Gradivo za skupščino morajo člani HZS prejeti najmanj 7 dni pred dnevom zasedanja skupščine. Vsak klub prejme po 1 izvod gradiva, ne glede na to, koliko predstavnikov ima. Sklic skupščine in posredovanje gradiva se lahko opravi tudi z uporabo sodobne tehnologije (npr. po e-mailu, itd.).

Skupščina lahko odloča, če je prisotna več kot polovica vseh predstavnikov članov HZS oziroma v kolikor je skupščina HZS korespondenčna, če je glasovala več kot polovica vseh predstavnikov članov HZS.

21. člen

Sklepi se sprejmejo z večino glasov navzočih predstavnikov.

V primeru, da skupščina odloča o prenehanju društva ali spremembi statuta, mora biti sklep sprejet z dvotretjinsko večino navzočih predstavnikov.

22. člen

Volitve organov HZS, določenih s tem statutom so javne, razen,  če skupščina odloči, da so volitve tajne. Za odločitev o tajnosti glasovanja je vedno potrebna navadna večina.

23. člen

Vsaka 4 leta je skupščina volilna. Pristojnosti volilne skupščine so zraven rednih pristojnosti, tudi volitve vseh članov organov HZS in predsednika HZS.

Mandatna doba voljenih funkcionarjev in organov HZS je 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni brez omejitev.

24. člen

Predsedstvo je dolžno sklicati izredno skupščino na zahtevo najmanj 2/3 članov predsedstva, na zahtevo nadzornega odbora ali 1/5 vseh članov HZS.

Predsedstvo je dolžno sklicati izredno skupščino najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejelo takšno zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredno skupščino predlagatelj. Sklicatelj izredne skupščine je dolžan pripraviti gradivo in ga vročiti članom najmanj deset dni pred dnevom, za katerega je sklicna izredna skupščina.

Izredna skupščina lahko odloča le o vprašanjih, zaradi katerih je bila sklicana. Na izredni skupščini ni mogoče ponovno odločati o vprašanju, glede katerega je skupščina že odločila s sklepom, ki temelji na tem Statutu in aktih HZS, v kolikor od odločanja ni minilo več kot 6 mesecev, vprašanje pa se nanaša na bistveno enako dejansko stanje.

Predčasna razrešitev predsednika HZS je mogoče samo v primeru, da skupščina ob glasovanju o razrešitvi, imenuje tudi novega predsednika HZS. S tem je dosedanji predsednik HZS razrešen, mora pa do prevzemov poslov s strani novega predsednika HZS opravljati tekoče posle.

25. člen

Skupščino odpre predsednik in jo vodi dokler skupščina ne izvoli delovnega predsedstva in drugih organov. Organi skupščine in način njihovega dela je določen s poslovnikom skupščine HZS.

26. člen

Pristojnosti skupščine so naslednje:

  1. Skupščina sprejema, odloča ali potrjuje:

–          Statut HZS in odloča o spremembah in dopolnitvah Statuta HZS,

–           poslovnik o svojem delu,

–          finančni načrt, letno poročilo in zaključni račun,

–          poročila o delovanju organov HZS med dvema skupščinama,

–          sprejema dnevni red skupščine,

–          sprejema smernice za delo HZS ter delovni program,

–          razpravlja o delu in poročilih voljenih ali imenovanih predstavnikov v IIHF,

–          določa oblike povezovanja v državi in v tujini,

–          razpravlja in sklepa o prenehanju HZS in njenem premoženju,

–          opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti HZS,

–          odloča o izključitvi člana HZS,

–          odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,

–          odloča o častnem članstvu HZS,

–          odloča o izrednih omilitvah kazni in prošnjah, ki so neposredno naslovljene nanjo,

–          odloča o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za razvoj hokeja,

–          opravlja druge posle, skladno s tem Statutom in drugimi akti HZS,

–          podeljuje priznanja, nagrade, darila in pohvale,

–           o pravnih sredstvih, za katere je pristojna, skladno s tem Statutom in Disciplinskim pravilnikom.

  1. Skupščina voli in razrešuje člane organov HZS, in sicer:

–          predsednika,

–          dva podpredsednika,

–          člane nadzornega odbora,

–          člane pritožbenega senata,

–          člane disciplinske komisije,

–          voljene člane predsedstva.

B. PREDSEDNIK HZS

27. člen

Predsednika HZS izvoli skupščina za mandatno dobo 4 leta in je lahko po preteku mandata ponovno izvoljen. Kandidat za predsednika je dolžan h kandidaturi predložiti program dela HZS za prihodnji mandat.

Po izvolitvi predsednik skupščini predlaga 2 kandidata za podpredsednika HZS, voljene kandidate za člane kolegija predsednika HZS in predsedstva HZS.

28. člen

Predsednik HZS vodi in predstavlja HZS.

Predsednik zastopa in predstavlja HZS pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.

Predsednik HZS je hkrati tudi predsednik predsedstva HZS.

29. člen

Predsednik HZS je odgovoren za delovanje HZS v skladu s statutom in pravnim redom RS. Za svoje delo je odgovoren skupščini HZS.

Njegove naloge so še:

–          sklicuje in vodi seje predsedstva HZS,

–          podpisuje listine in dokumente HZS,

–          opravlja druge naloge, ki so predpisane s statutom oziroma drugi akti HZS,

–          zagotavlja finančne pogoje za delo HZS.

V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika HZS ga nadomešča eden od podpredsednikov HZS.

V primeru odstopa predsednika HZS, do naslednje skupščine, opravlja uradno zastopanje HZS podpredsednik HZS, v kolikor pa podpredsednika ni, pa član predsedstva, ki ga imenuje predsedstvo HZS.

C. PREDSEDSTVO HZS

30. člen

Predsedstvo HZS šteje najmanj 5 in največ 9 članov. Predsedstvo HZS vodi predsednik HZS.

Predsedstvo HZS je sestavljeno iz članov, ki jih izvoli skupščina HZS, na predlog predsednika HZS. Kot člani predsedstva se imenujejo naslednji predstavniki:

–           trije predstavniki aktivnih klubov članov HZS,

–           predstavniki hokejske stroke (strokovnega sveta).

V kolikor pade članstvo predsedstva pod najmanjše število 5 članov, lahko predsedstvo sprejema nujne sklepe za delovanje HZS.

Mandat članov predsedstva HZS je 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni ali imenovani. Mandat člana predsedstva preneha s pisnim odstopom.

31. člen

Predsedstvo vodi HZS med zasedanji skupščine in je izvršni organ skupščine HZS. Seje predsedstva sklicuje predsednik HZS, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov HZS.

Seje predsedstva so lahko redne ali izredne. Izredno sejo lahko skličejo trije člani predsedstva HZS, predsednik HZS ali podpredsednika HZS.

32. člen

Predsedstvo HZS sprejema veljavne sklepe, če je na seji navzoča najmanj polovica njegovih članov. Sklepi so veljavni, če zanje glasuje večina navzočih članov.

Predsedstvo HZS je za svoje delo odgovorno skupščini HZS.

Predsedstvo lahko veljavno odloča tudi na dopisnih (korespondenčnih) sejah.

33. člen

Pristojnosti predsedstva so naslednje:

–          izvaja in izvršuje sklepe skupščine HZS,

–          sprejema program dela reprezentanc,

–          vodi delo HZS med dvema skupščinama,

–          organizira zasedanja skupščine HZS,

–          potrjuje in sprejme registracijski pravilnik,

–          potrjuje in sprejme disciplinski pravilnik,

–          potrjuje in sprejme pravilnik o delu s hokejskimi reprezentancami RS,

–          potrjuje in sprejme pravilnik o podeljevanju nagrad, daril, priznanj in pohval,

–          potrjuje in sprejme pravilnik o tekmovanju v hokeju na ledu,

–          potrjuje in sprejme sistem tekmovanj za naslednjo sezono,

–           skladno z veljavnimi akti, določa vrednost točke za določanje višine odškodnin pri prestopih igralcev na območju RS,

–          vodi kandidacijske postopke za volitve organov HZS,

–          poroča skupščini o svojem delu,

–          po potrebi imenuje in razrešuje generalnega sekretarja HZS, športnega in tehničnega direktorja

HZS,

–          imenuje in razrešuje predsednika strokovnega sveta HZS ter člane stalnih in začasnih komisij HZS,

–          imenuje in razrešuje vodstva reprezentanc HZS,

–          obravnava in sprejema načrte in poročila stalnih in občasnih komisij HZS,

–          obravnava in sprejema načrte delovanja vseh reprezentančnih selekcij HZS,

–          zagotavlja kakovostne pogoje za delovanje vseh reprezentančnih selekcij HZS,

–           skladno s tem Statutom sprejema tekmovalni sistem, koledar in propozicije tekmovanj, ki jih organizira HZS ter jih usklajuje s koledarjem tekmovanj IIHF,

–          podeljuje morebitne koncesije za vodenje tekmovanj pod okriljem HZS,

–          na predlog posameznih organov ali komisij HZS, obravnava in potrjuje višino različnih taks in

nagrad,

–          odloča o sklepanju delovnih razmerij delavcev HZS in odloča o vsebini pogodb o zaposlitvi ali

pogodb o delu,

–          sprejema pravilnik o nagrajevanju zaposlenih, igralcev, trenerjev in drugih sodelavcev HZS,

–          sprejema pravilnik o opremljanju reprezentanc HZS,

–          odloča o nakupu in prodaji nepremičnin in osnovnih sredstev HZS v okviru finančnega načrta,

–          daje soglasja k sodniškim listam, listam delegatov ter kontrolorjev za tekmovanja pod okriljem

HZS,

–          odloča o drugih zadevah pod okriljem HZS, razen o zadevah, za katere je po tem Statutu pristojna

skupščina HZS,

–          imenuje predstavnike HZS v organe IIHF, OKS-ZŠZ in državne organe,

–          imenuje  predstavnike HZS v druge mednarodne organizacije, povezane s hokejem,

–          obravnava in sprejema načrte in poročila stalnih in občasnih komisij,

–          potrjuje oziroma sprejema pravila, ki se nanašajo na boj proti dopingu,

–          za obveščanje javnosti lahko imenuje predstavnika za stike z javnostjo,

–          sklicuje redno, volilno ali izredno skupščino.

34. člen

Predsedstvo lahko ustanovi stalne ali začasne komisije, določi njihove naloge in imenuje njihove člane. Tako ustanovljene komisije so odgovorne za svoje delo predsedstvu. Komisije za svoje delo sprejemajo poslovnike, ki jih potrjuje predsedstvo.

D. NADZORNI ODBOR

35. člen

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih za dobo 4 let voli skupščina. Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika. Članstvo v nadzornem odboru je nezdružljivo s funkcijo v drugih organih HZS.

Ob izvolitvi članov nadzornega odbora izvoli skupščina tudi 2 nadomestna člana, ki pa lahko začneta z delom le v primeru odstopa enega od izvoljenih članov nadzornega odbora. Nadomestna člana se izvolita tako, da se določi, kdo bo prvi nastopil funkcijo.

36. člen

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če je zanj glasovala večina vseh njegovih članov.

37. člen

Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:

–          nadzoruje in pregleduje poslovanje organov HZS,

–          nadzoruje zakonitost dela HZS,

–          nadzoruje finančno in materialno poslovanje HZS,

–          spremlja delo predsedstva HZS,

–          o svojem delu poroča skupščini.

38. člen

Člani nadzornega odbora se lahko udeležujejo sej predsedstva, vendar brez pravice glasovanja.

Nadzorni odbor o svojem delu obvešča skupščino, kateri je tudi odgovoren za svoje delo. Podrobnejše določbe o delu nadzornega odbora določa poslovnik nadzornega odbora.

E. PRITOŽBENI SENAT HZS

39. člen

Pritožbeni senat ima 3 člane, ki jih izvoli skupščina. Člani pritožbenega senata med seboj izvolijo predsednika.

Ob izvolitvi članov pritožbenega senata izvoli skupščina tudi 2 nadomestna člana, ki pa lahko začneta z delom le v primeru odstopa enega od izvoljenih članov. Nadomestna člana se izvolita tako, da se določi, kdo bo prvi nastopil funkcijo.

Pritožbeni senat odloča na drugi stopnji o pritožbah zoper odločitve tehničnega direktorja ali disciplinske komisije.

Zoper odločitve pritožbenega senata ni rednih pravnih sredstev.

F. DISIPLINSKA KOMISIJA HZS

40. člen

Disciplinska komisija  ima 3 člane, ki jih izvoli skupščina. Člani disciplinske komisije med seboj izvolijo predsednika.

Ob izvolitvi članov disciplinske komisije izvoli skupščina tudi 2 nadomestna člana, ki pa lahko začneta z delom le v primeru odstopa enega od izvoljenih članov. Nadomestna člana se izvolita tako, da se določi kdo bo prvi nastopil funkcijo.

Disciplinska komisija odloča na prvi stopnji o disciplinskih kršitvah, ki niso povezane s področjem tehničnega direktorja oziroma tekmovalne komisije. Disciplinski postopek in kršitev ureja Disciplinski pravilnik HZS.

G. GENERALNI SEKRETAR HZS

41. člen

Generalnega sekretarja HZS imenuje predsedstvo HZS na predlog predsednika.

Mandatna doba generalnega sekretarja HZS je 4 leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan. Za svoje delo odgovarja predsedstvu HZS. Generalni sekretar HZS lahko sklene redno delovno razmerje s HZS.

42. člen

Generalni sekretar HZS opravlja zlasti naslednje naloge:

–          vodi posle in zastopa HZS v skladu s pooblastilom predsednika HZS,

–          odgovarja za zakonito poslovanje HZS,

–          pripravlja gradiva za seje predsedstva in skupščino HZS,

–          izvršuje sklepe predsedstva in skupščine HZS,

–          podpisuje finančne dokumente HZS,

–          je odredbodajalec za izvrševanje finančnega poslovanja HZS,

–          zastopa interese HZS, tako doma, kot v tujini,

–          organizira in vodi poslovno službo,

–          skrbi za obveščanje javnosti,

–           zagotavlja javnost dela HZS in njenih organov, med drugim skrbi tudi za vabljenje in obveščanje članov HZS in drugih organov HZS, skladno s tem Statutom,

–          opravlja druge naloge po nalogu skupščine in predsedstva.

H. ŠPORTNI DIREKTOR

43. člen

Športnega direktorja HZS imenuje predsedstvo HZS na predlog predsednika.

Mandatna doba športnega direktorja HZS je 4 leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan. Za svoje delo odgovarja predsedstvu in direktorju HZS. Športni direktor lahko sklene delovno razmerje s HZS.

44. člen

Športni direktor:

–          organizira in koordinira delo vseh reprezentanc HZS,

–          pripravlja programe in poročila o delu reprezentanc,

–          predlaga vodje in strokovne člane reprezentanc,

–          organizira in koordinira delo razvojnega programa skladno z razvojnim programom IIHF,

–          organizira in koordinira strokovno izobraževanje ,

–          zastopa interese HZS v mednarodni organizaciji IIHF,

–          sodeluje s strokovnimi organi HZS.

I. TEHNIČNI DIREKTOR

45. člen

Tehničnega direktorja HZS imenuje predsedstvo HZS na predlog predsednika.

Mandatna doba tehničnega  direktorja HZS je 4 leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan. Za svoje delo odgovarja predsedstvu in direktorju HZS. Tehnični direktor lahko sklene delovno razmerje s HZS.

46. člen

Tehnični direktor HZS:

–           izvršuje tehnične naloge v zvezi s tekmovanji pod okriljem HZS,

–           opravlja registracijo igralcev v skladu z veljavnim pravilnikom o registracijah, pri čemer upošteva tudi pravila v zvezi s prestopi in odškodninah pri prestopih,

–          opravlja druge naloge, ki mu jih določi predsedstvo ali generalni sekretar,

–          organizira podelitev nagrad ob koncu tekmovanj HZS,

–          izdaja bilten in pripravlja letno poročilo o tekmovanjih,

–          pripravlja in objavlja rezultate tekmovanj, ki jih organizira in vodi,

–          predseduje tekmovalni komisiji.

Tehnični direktor pri vodenju tekmovanj spoštuje veljavne pravilnike in propozicije teh tekmovanj ter druge akte in pravilnike HZS.

V pomoč tehničnemu direktorju se lahko imenuje tudi tekmovalna komisija, ki je sestavljena izmed predstavnikov klubov. Tekmovalno komisijo imenuje predsedstvo HZS.

J. STROKOVNI SVET

47. člen

Strokovni svet je strokovni organ HZS, ki skrbi za razvoj hokeja na ledu. Za svoje delo odgovarja predsedstvu HZS.

Strokovni svet šteje skupaj s predsednikom najmanj 5 članov. Predsednika strokovnega sveta imenuje predsedstvo HZS.

Člani strokovnega sveta po funkciji so lahko:

–          športni direktor,

–          predstavnik trenerjev,

–          vodja tekmovanj (tehnični direktor ali predstavnik koncesionarja),

–          vodja ustreznosti (licenciranje) tekmovališč,

–          predstavnik tekmovalne komisije,

–          predstavnik društva sodnikov,

–          vodja selekcije nižjih kategorij in ženske kategorije,

–          predstavnik LTP – razvojni program IIHF,

–          predstavnik zdravstvene komisije,

–          predstavnik organizacije igralcev,

–           kot tudi drugi strokovnjaki na področju hokeja.

Sekretarja strokovnega sveta imenuje predsedstvo HZS na predlog predsednika strokovnega sveta.

Strokovni svet ima lahko strokovne sodelavce, ki jih na predlog predsednika strokovnega sveta imenuje predsedstvo HZS.

48. člen

Naloge strokovnega sveta so zlasti:

–          predlaga vodje in strokovne člane reprezentanc,

–          spremlja razvoj hokeja doma in v tujini,

–          skrbi za strokovni razvoj in popularizacijo hokeja na ledu v RS,

–          predlog strokovnih vodij reprezentanc o katerem odloča predsedstvo,

–          sodelovanje z znanstvenimi organizacijami s ciljem izpopolnjevanja stroke,

–          predlog trenerjev reprezentanc, o katerem odloča predsedstvo HZS,

–          usmerjanje, usklajevanje, ocenjevanje in nadzor nad strokovnim delom reprezentanc,

–          priprava terminskega plana tekmovanj,

–          priprava propozicij tekmovanj,

–          analiza tekmovanj in dela v klubih,

–          druge naloge za katere ga pooblasti ali jih naloži predsedstvo HZS.

L. DRUŠTVO SLOVENSKIH SODNIKOV HOKEJA NA LEDU

49. člen

Društvo slovenskih sodnikov hokeja na ledu je samostojno in deluje v okvirih HZS. Notranjo organizacijo društvo uredi samostojno. Na skupščini HZS sodeluje 1 predstavnik društva slovenskih sodnikov hokeja na ledu.

M. TRENERSKA ORGANIZACIJA IN ORGANIZACIJA IGRALCEV HOKEJA NA LEDU IN IN-LINE HOKEJA

50. člen

Trenerska organizacija je samostojna in deluje znotraj HZS. Notranjo organizacijo trenerska  organizacija uredi samostojno. Na skupščini HZS sodeluje 1 predstavnik trenerske organizacije.

Organizacija igralcev hokeja na ledu in in-line hokeja je samostojna in deluje v okvirih HZS. Notranjo organizacijo igralcev hokeja na ledu in in-line hokeja uredi organizacija samostojno. Na skupščini HZS sodeluje 1 predstavnik igralcev hokeja na ledu in in-line hokeja.

N. TEKMOVANJA

51. člen

Tekmovanja pod okriljem HZS se igrajo po mednarodnih pravilih, ki jih sprejema IIHF.

52. člen

Potek in izvedbo tekmovanj določa predsedstvo HZS za vsako posamezno sezono, skladno z določbami tega Statuta. Vsa tekmovanja pod okriljem HZS vodi tehnični direktor HZS. Propozicije tekmovanj sprejema predsedstvo HZS, na predlog strokovnega sveta.

53. Člen

Predsedstvo HZS lahko s posebnim sklepom dodeli koncesijo za vodenje tekmovanj v hokeju na ledu pod okriljem HZS. Koncesijo dodeli s sklepom o dodelitvi koncesije. Medsebojna razmerja med HZS in koncesionarjem se uredijo s pogodbo.

S podelitvijo koncesije na koncesionarja preide tudi pristojnost tehničnega direktorja, tekmovalne komisije in morebitne druge pristojnosti povezane z vodenjem tekmovanj. Vse ostale podrobnosti in pristojnosti se določijo v koncesijski pogodbi.

O. FINANČNO POSLOVANJE

54. člen

HZS posluje po obstoječih predpisih finančnega poslovanja. Finančno poslovanje je javno.

HZS se financira iz:

–          članarine,

–          proračuna RS,

–          donatorskih in sponzorskih prispevkov fizičnih in pravnih oseb,

–           prihodkov lastne dejavnosti,

–           prihodkov s trženjem pravic intelektualne lastnine,

–          prihodkov iz naslova organizacije in vodenj tekmovanj,

–          sredstev Fundacije za šport,

–          drugih virov.

55. člen

Finančno poslovanje vodi generalni sekretar HZS ali druga oseba, pooblaščena s strani predsedstva, v skladu s predpisi in sklepi predsedstva. Pri poslovanju je potrebno upoštevati veljavne računovodske standarde in voditi knjigovodstvo po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

Računovodske izkaze mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor (v nadaljevanju: revizor). Revizorja imenuje predsedstvo HZS.

Listine finančnega značaja podpisujeta generalni sekretar HZS in predsednik HZS.

P. REPREZENTANCE

56. člen

Hokejske reprezentance predstavljajo slovenski hokej doma in v tujini.

HZS skrbi za vodenje in delo reprezentanc ter določi člane reprezentanc in njihova vodstva.

Nastopanje za državno reprezentanco je dolžnost in čast vsakega poklicanega. Nihče ne sme brez tehtnih in opravičljivih razlogov odkloniti sodelovanja v reprezentanci.

Razmere v zvezi z reprezentancami ureja poseben pravilnik.

R. DELOVANJE HZS

57. člen

Za zagotovitev rednega poslovanja in delovanja HZS se lahko za določen ali nedoločen čas zaposli ali pogodbeno najeme strokovne ali administrativne delavce. O zaposlitvi delavcev, pogojih zaposlitve, osebnih dohodkih in drugih vprašanjih glede zaposlitve odloča predsedstvo HZS na predlog generalnega sekretarja HZS, skladno z veljavno sistemizacijo delovnih mest.

Glede zaposlitve generalnega sekretarja HZS odloča predsedstvo HZS, na predlog predsednika HZS.

Delo strokovnih in administrativnih delavcev HZS vodi in upravlja generalni sekretar HZS, ter o delu seznanja predsedstvo HZS.

S. PRENEHANJE HZS

58. člen

HZS preneha z delom na podlagi sklepa skupščine, po samem zakonu ali če število članov pade pod 2.

59. člen

Predsedstvo o prenehanju HZS v 30. (tridesetih) dneh od sprejema sklepa skupščine, obvesti vse člane HZS, organ, kjer je bilo društvo registrirano ter finančne in druge institucije, s katerimi je društvo sodelovalo.

60. člen

Na podlagi sklepa skupščine so prevzemniki preostalega premoženja HZS tiste nepridobitne pravne osebe, ki se ukvarjajo s hokejem, praviloma pa člani HZS, ki so organizirani, kot društva.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

61. člen

Ta statut velja s sprejemom na skupščini HZS.

62. člen

Vsi drugi akti in organi HZS morajo biti usklajeni z določili tega statuta v roku enega leta od njegove uveljavitve.

63. člen

S sprejemom tega Statuta preneha veljati do sedaj veljavni Statut HZS, skupaj s spremembami Statuta HZS na 25. zasedanju Skupščine HZS na Bledu, z dne 19.10.2010. Ta Statut HZS je z začetkom njegove veljavnosti edini veljaven Statut HZS.

64. člen

Predmetni statut predstavlja čistopis statuta, kot je bil sprejet na ….. zasedanju skupščine HZS na ………… dne ……………………

Predsednik HZS

Matjaž Rakovec

Komentarji

  • Zavarovalnica Triglav

    Zavarovalnica Triglav
  • Telekom Slovenije

    Telekom Slovenije
  • Petrol

    Petrol
  • Riko

    Riko
  • Toyota

    Toyota
  • Kompas

    Kompas
  • Unija

    Unija
  • Slovenske železnice

    Slovenske železnice
  • BTC City

    BTC City
  • KonicaMinolta

    KonicaMinolta
  • iTAK Sport

    iTAK Šport - hokejska oprema, navijaški artikli za hokej
  • Warrior

    Warrior
  • sinusiks-new

    sinusiks-new
  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

    Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
  • Fundacija za šport

    Fundacija za šport
  • Bled

    Bled