Moje ime je Jaka in kmalu bom praznoval svoj tretji rojstni dan. Moj ati Matjaž Krebs je navdušen hokejist in v Hokejskem klubu Slavija je bil dolga leta uspešen trener članske in mladinske ekipe. Preden smo ugotovili, da imam cerebralno paralizo, je bil prepričan, da se bom nekoč tudi jaz podil po ledeni plošči in s svojo ekipo slavil zlate medalje.

Resničnost je žal drugačna. Ati ni več trener. Pustil je svojo službo, da lahko ves čas posveti meni in mojim terapijam. Atiju ni žal za hokejsko palico. Ni mu žal, da ne bom slovenski hokejski reprezentant. Žal mu je, ker naša družina nima dovolj denarja, da bi mi omogočila terapije, ki mi pomagajo do večje samostojnosti.

Moja zgodba je realnost tisočih otrok s cerebralno paralizo, zato sem se odločil ustanoviti dobrodelno fundacijo Jakec in čarobna lučka, katere sredstva bodo poleg mojih terapij omogočala tudi nakup terapevtskih pripomočkov in opreme ter usposabljanje nevrofizioterapevtov, ki jih v naših terapevtskih ustanovah močno primanjkuje. Fundacija je že v postopku registracije.

Z namenom, da zberem dovolj potrebnega denarja, bom organiziral tudi nekaj dobrodelnih dogodkov. Ob navdušujočih nastopih naših Risov v Sočiju se je med drugim porodila tudi zamisel o humanitarni tekmi legend slovenskega hokeja.

V Hali Tivoli se bodo za nas zbrala največja imena zlatih časov slovenskega hokeja, časov večnega rivalstva med »Železarji« in»Zmaji«, časov elite, ki je polnila slovenske hokejske dvorane. Pridi tudi ti. Na pomoč »cerebralčkom« in v poklon slovenskemu hokeju.

Jaka