Človek kar ne more verjeti, da se za vedno poslavlja generacija, ki je slovenski hokej popeljala med najboljše na svetu.
Prvič so si sicer naši hokejisti (takrat še v dresu rajnke Jugoslavije) priigrali najelitnejši razred svetovnega hokeja na olimpijskih igrah leta 1968 v Grenoblu, a so pri Mednarodni hokejski zvezi (IIHF) za naslednje leto zmanjšali število elitnih reprezentanc z osem na šest. Tako so se naši hokejisti obrisali pod nosom za boje med elito, toda v skupini B olimpijskih iger so dosegli izjemnih pet zmag v petih tekmah. Med junaki je bil tudi Vlado Jug, Jeseničan, ki je pred dnevi odšel za vselej za mavrico.
Jug je bil odličen branilec, s svojimi 191 centimetri je kraljeval v obrambnih vrstah, znal pa je tudi silovito streljati proti nasprotnikovemu golu. Prav na olimpijskih igrah v Grenoblu je dosegel spektakularni gol za zmago nad prvimi favoriti – Norveško s 3:2.
Vlado je igral skupno na devetih svetovnih prvenstvih – na osmih »klasičnih« in enkrat na olimpijskih igrah, ki so prav tako štele kot svetovno prvenstvo. Na devetih prvenstvih je odigral 62 tekem in dosegel devet golov in 12 podaj. Za branilca odličen izkupiček. Leta 1973 je bil na SP v Gradcu tudi proglašen za najboljšega branilca prvenstva.
Toda njegov veliki trenutek je prišel leta 1974 v dvorani Tivoli. V tej je potekalo svetovno prvenstvo skupine B, nastopila pa je tudi reprezentanca ZDA. Američani so bili premočni za vse (najboljši igralec je bil Doug Palazzari, poznejši predsednik ameriške hokejske zveze), zato pa se je izjemen boj bil za drugo mesto med Norveško, Romunijo, Japonsko in Jugoslavijo. Odločilna je bila tekma proti razjarjenim Japoncem, še 10 sekund pred koncem je bil izid 4:4, kar bi Japonce popeljalo na drugo mesto, toda Vlado Jug se je spustil v hokejski sprint, odvzel plošček in s silovitim strelom dosegel zmagoviti gol za 5:4. Dvorana Tivoli se je tresla in majala od navdušenja deset tisoč gledalcev.
Vlado Jug je sicer za reprezentanco takratne Jugoslavije odigral skupno 105 tekem, dosegel 17 golov in 47 podaj, na klopi pa je presedel 24 minut. Vsekakor je bil eden najboljših branilcev vseh časov v Sloveniji. Zato je bil leta 2006 sprejet tudi v Akademijo zaslužnih, v »Hall of fame« slovenskega hokeja.
Kot klubski igralec je v dresu Jesenic in Olimpije osvojil skupno devet naslovov državnih prvakov in šest naslovov pokalnega zmagovalca.
S svojo borbenostjo, nepopustljivostjo in ekipnim duhom je zapustil neizbrisljiv pečat tako v jeseniškem kot v slovenskem hokeju.
Dr. Andrej Stare, član Hrama slavnih slovenskega hokeja
