Res je, da gre za srečanje večnih rivalov, da gre za dvoboj, kjer ni favorita, kjer prognoze, matematika in kdo ve kaj še vse, preprosto ne velja. Na eni strani Olimpija, ki je že krepko v ritmu treningov in z nekaj težkih tekem za sabo in s številnimi tujci, na drugi strani pa Jeseničani, nekaj starejših in izkušenih, nekaj še zelo mladih, ki so sprejeli pogoje, vzeli amaterizem v zakup in igrajo za čast, svojo in čast rdečega dresa z železarjem na prsih. Od zadnjega pravega derbija vseh derbijev je minilo leto dni. Mnogi so nestrpno čakali na to srečanje, na spopad rdečega in zelenega. Na nekaj, kar v Sloveniji preprosto mora obstati.
Tudi gledalci, navijači eni in drugih, so očitno komaj čakali na pravi dvoboj. Kakih tisoč je napolnilo blejsko dvorano in naredilo kuliso, ki preprosto sodi na tak dvoboj. Težko je reči, ali so igralci podžgali navijači, ali navijači igralce. Pa to niti ni pomembno. Gre za neko simbiozo, povezanost, ki zadiha kot eno ob prvem sodniškem metu.
Novi Železarji so začeli izredno, bili so hitri, agresivni in domiselni v napadu. Veliko so poskušali, nasprotnika silili v prekrške, žal pa bili v zaključkih svojih akcij premalo natančni. Napadalno vrsto sta okrepila še Jaka Ankerst in Marjan Manfreda, izkušena hokejista, kar je prineslo še nekaj več ostrine v napadalnih akcijah. Odlično igro v prvem delu je skazila le napaka ob igri z igralcem več, ki je Olimpiji omogočila lahek zadetek v prazno mrežo. Vse ostalo je bilo preprosto perfektno.
Drugi del je k oceni odlično dodal še en velik plus. Tekma je imela vse, kar potrebuje. Energijo, hitrost, moč, odločnost, bilo je veliko akcij, veliko poskusov, ostrih naletov, borbe ob ogradi, pele so pesti, bil je DERBI. Jeseničani so ostali napadalni, Olimpija pa je izkoristila svoje priložnosti, ob lepo in natančno izpeljani akciji pa se je mreža Jesenic še enkrat zatresla. Železarji so nadaljevali v svojem stilu. Napad za napadom je moral prinesti tudi želeni zadetek. Tega je Jaka Ankerst dosegel, ko je imela njegova ekipa igralca več na ledu. A izid 2:1 je vzdržal le kratko, saj so Ljubljančani hitro vrnili prednost na dva zadetka. Sledilo je obdobje, ko so se priložnosti vrstile zdaj na eni, zdaj na drugi strani. Za Jeseničane je bila nekaj pred koncem tretjine usodna igra z igralcem manj, ko so prejeli še četrti zadetek.
Na začetku zadnjega dela se je za kratko zazdelo, da je energija derbiju že pošla. A kaj kmalu se je rdeče-zeleni ples nadaljeval v ritmu preteklih 40 minut. Žal Železarjem v napadu ni steklo po željah, saj so zamudili dobro minuto igre z dvema igralcema več. Olimpija je posegala po veliko nedovoljenih prijemih, žal pa je za Jeseničani premalo treningov, da bi to lahko uspešno izkoristili. Zvok vratnice gola Olimpije je označil, da je bil poskus Jesenic blizu cilju, ampak kaj več, kot le globok vzdih s tribun si ta akcija ni prislužila. Počasi je ritem igre upadel, kar je bilo razumljivo, saj je več kot 50 minut srečanje teklo v izrednem ritmu. Vzdušje na tribunah pa se ni menjalo. Navijači enih in drugih so se veselili. Eno ob dobri igri Jesenic, drugi ob ugodnem izidu Olimpije. Derbi je prinesel tisto pravo, hokej na visokem nivoju, hokej, kot ga mnogi pogrešamo. In se enkrat več je odgovor na dlani. Jesenice preprosto morajo živeti.
Team Jesenice : HDD Telemach Olimpija 1:4
Bled, ledena dvorana. Gledalcev: 900 .Sodniki:Trilar, Škofic, Bohinc, Čamdžič.
Strelci: 0:1 Ulmer (Hočevar, 10., SH1) 0:2 Verlič (Ograjenšek, 30.), 1:2 Ankerst (Remar, 34., PP1), 1:3 Pešut (Berry, Hočevar 34.), 1:4 Ulmer (Erman, Mušič, 40., PP1)
Team Jesenice: Boh, Pavlič, Svete, Ejup, Remar, Ankerst, Manfreda, Berlisk, Tošič, Brus, Dolinšek, Židan, Zupančič, Rakovič, Rajsar, Hafner, Bizalj, Stan, Kozar, Podrekar, Lahajnar, Zajšek.
HDD Telemach Olimpija: Kuhn, Sila, Grahut, LaPlante, Ross, Groznik, Erman, Cvetek, Čepon, Hebar, Mušič, Koblar, Berry, Hočevar, Ograjenšek, Verlič, Pešut, Sotlar, Ulmer, Snoj.
Foto: Drago Cvetanovič
