Ravnokar končano mladinsko svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Franciji je slovenski reprezentanci namenilo četrto mesto. Dve zmagi sta bili dovolj za zanesljiv obstanek, trije porazi pa niso dovoljevali boja za medalje.

Kapetansko oznako je na svojem dresu to pot nosil Jeseničan Gregor Koblar, hokejist, ki že tri sezone igra in trenira v Salzburgu. Po nastopu na prvenstvu reprezentanc do 18 let in po dveh nastopih na prvenstvih do 20 let je to njegovo zadnje svetovno prvenstvo v tej konkurenci. Pred njim je le še nastop v članski kategoriji. V kapetanski vlogi se je znašel, kot se za kapetana spodobi. Bil je uspešen strelec in organizator, izkazal pa se je tudi kot miren in hladnokrven izvajalec kazenskih strelov. V dveh poskusih je dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Kot kapetan reprezentance je ob koncu prvenstva v Franciji nekako potegnil črto pod vsa dogajanja na ledu.

Prvenstvo v Franciji je končano. Kakšna je vaša ocena nastopa reprezentance Slovenije?
Naš nastop bi lahko ocenil kot dober. Na začetku smo imeli nekaj težav in prvi nastop ni bil tak, kot smo si ga želeli. Skozi prvenstvo smo nato zaigrali veliko bolje, pokazali veliko našega znanja in kvalitete in če bi se nam vsaj malo nasmehnila sreča, bi s tega prvenstva lahko odšli veliko bolj zadovoljni.

Osnovni cilj je bil obstanek, skrita želja pa medalja. Poglavitni cilj je bil dosežen, želja po medalji pa se ni izpolnila.
Osnovni cilj smo dosegli z zmagama nad Avstrijo in Francijo, žal pa so nas trije porazi oddaljili od medalje. Mislim, da je pomembno, da smo si še naprej zagotovili mesto v drugem kakovostnem tekmovanju, želim pa si, da bi se reprezentanca za medalje borila že prihodnje leto. Ne glede na naše želje po medalji, je naša uvrstitev vseeno dobra.

Gregor Koblar je dosegel prvi slovenski zadetek na tem prvenstvu

Vodili ste reprezentanco skozi pet zanimivih srečanj. Bi jih lahko opisali na kratko. Kako ste dvoboje z našimi nasprotniki videli sami?
Morda je bilo nekaj smole, da smo kot prvega nasprotnika dobili Beloruse. Po dolgi poti smo imeli še precej težke noge in nekako nam igra ni stekla. Poraz ni bil visok, je pa bila naša igra pod nivojem, ki smo ga kazali potem v nadaljevanju. Že dan za tem, na tekmi proti Danski, smo zaigrali povsem drugače. Bili smo več kot enakovreden nasprotnik in prepričan sem, da smo si zaslužili vsaj točko, če ne tudi zmago. Mislim, da je bila to naša najboljša tekma na prvenstvu. Po dnevu počitka smo nastopili na zelo zahtevni tekmi proti domačinom. Nasprotnika smo kontrolirali in izkoriščali naše priložnosti. Naš vratar Luka Gračnar je bil izreden tako na tej tekmi, kot tudi skozi prvenstvo, na koncu pa je bilo to dovolj za prepričljivo zmago. Z Avstrijci smo odigrali zelo dramatičen dvoboj. Dobro smo začeli in hitro povedli. V prvem delu smo še držali ritem nasprotnika, nato pa povsem popustili in se znašli v zelo težkem položaju. V zadnjem delu pa smo zaigrali kot znamo in izid preobrnili sebi v prid. Z Norvežani smo 40 minut igrali zelo enakovredno. Vse od začetka smo bili blizu nasprotniku, nato pa se nam je ustavilo. Nekaj zaradi nesrečno prejetega zadetka, nekaj tudi zaradi čudnih sodniških odločitev. Res pa je tudi, da ta tekma za nas ni pomenila nobene odločitve, medtem, ko so Norvežani iskali potrditev prvega mesta.

Gregor Koblar je bil proglašen za igralca tekme proti Danski

Skozi prvenstvo je bilo videti, da vas nobena reprezentanca ni nadigrala. O zmagovalcu so odločale malenkosti in kdor je storil manj napak, je slavil zmago. Kaj po vaše manjka slovenski reprezentanci za preboj morda med elitno deseterico?
Naši konkurenti, večina naših nasprotnikov nastopa v težkih tekmovanji, v elitnih mladinskih ligah, nekateri imajo tudi precej nastopov v članskih prvenstvih. Tekmujejo v ligah z izenačenimi ekipami in na zelo visokem nivoju. Predvsem to velja za Dance in Norvežane, ki igrajo predvsem na Švedskem. Poleg tega ima naš trener na voljo okoli 40 igralcev, kjer izbere 22 potnikov na svetovno prvenstvo, pri naših konkurentih pa je baza veliko večja. Številka sega tja do 500 možnih kandidatov za reprezentanco in na ta način lahko sestaviš veliko bolj uravnoteženo ekipo. Seveda pa je tudi denar tisti, ki odloča o marsičem.

Za vas in še kar nekaj soigralcev je to zadnje mladinsko svetovno prvenstvo. Kar 11 vas je takih, ki se po tej sezoni selite v članska prvenstva. Kaj pričakujete v prihodnje?
Prepričan sem, da bi si vsi želeli vabila tudi v člansko reprezentanco. Seveda bo potrebno najprej najti primerno ekipo, ki bo nastopala v konkurenčnem članskem prvenstvu. Šele ko dobro nastopaš v dobri ligi in solidni ekipi postaneš zanimiv za selektorja članske reprezentance. Seveda, ko si povabljen na zbor reprezentance pa je potrebno pokazati veliko in selektorja prepričati o svoji kvaliteti. Vsi upamo na priložnost. Sam sem že dobil priložnost zaigrati v članski reprezentanci in sicer v pretekli sezoni, ko smo nastopili na Poljskem. Ob tem nisem opazil neke velike razlike, v članski konkurenci je vse skupaj malo hitreje in močneje, kar pa se hitro privadiš.

Kakšna je vaša usmeritev. Za prihodnjo sezono iščete možnost nastopa v tujini, ali morda v domačem klubu?
V Sloveniji ni veliko možnosti. Težko je dobiti dober klub, ki nastopa v močnem prvenstvu, zato sem bolj usmerjen v močnejša evropska tekmovanja. Po nekih podatkih se na Jesenicah pripravlja vrnitev v EBEL že prihodnjo sezono, kar bi bila zame zelo zanimiva liga, seveda pa tudi ekipa. Vendar nič uradnega še ne vem, zato se bolj usmerjam v iskanje klubov v tujini.