Po prostem dnevu so se risi, danes ponovno zbrali v Mariboru, kjer nadaljujejo s pripravami na svetovno prvenstvo. Že jutri jih čaka nova tekma, tokrat bo njihov nasprotnik Kazahstan. Po dopoldanskem treningu sta si nekaj časa za pogovor vzela, mlada branilca Matic Podlipnik in Miha Štebih. Slednji je, potem ko imata Mitja Robar in Jan Muršak še vedno klubske obveznosti, edini v Mariboru vzgojen igralec, ki se te dni poti na pripravah članske reprezentance.


Ker okolje in dvorano pozna zelo dobro smo mu tudi kot prvemu prepustili besedo in zgovoren kot je, nam je hitro razkril svoje občutke, kako se je po dolgem času vrniti v domačo dvorano. »Morda čutim malo pritiska, ker trenutno kot edini domačin sodelujem na teh pripravah. Prej je to bilo vedno na Mitji ali Janu, tokrat pa štajersko čast rešujem jaz. Vse skupaj pa prinaša tudi veliko pozitivnega, igram pred starši, bivšimi igralci, prijatelji in ostalimi, ki so mi pomagali na moji hokejski poti. Po prvih dveh tekmah, sem dobil precej pohval za svojo igro, bilo je tudi nekaj manjših kritik, ki pa jih seveda sprejmem. Zadovoljen sem s prikazanim tako, da mislim, da kar dobro zastopam Maribor.«

alt

Njegov klubski soigralec, oba sta v tej sezoni nastopala na Češkem za ekipo Dukle, je svoj krstni nastop v članski reprezentanci doživel decembra na kvalifikacijskem turnirju v Franciji. Na tokratnih pripravah nastopa skupaj v branilskem paru s Sabahudinom Kovačevičem. »Priložnosti, ki jih Matjaž Kopitar ponuja mlajšim igralcem, so dobrodošle za slovenski hokej. Vemo, da se bodo starejši enkrat poslovili in prav je, da se mi ki prihajamo za njimi, čim bolje pripravimo na nivo hokejske igre, ki je potreben za igranje med elito. Preskok iz mladinskega na članski nivo je kar velik, saj se tukaj igra veliko hitrejša, potrebno pa je tudi veliko fizične moči,« pojasnjuje Podlipnik.

alt

Odnos med starejšimi in mlajšimi igralci v reprezentanci je enakovreden. Fantje se med seboj dobro razumejo, kakšnih večjih šal na račun mlajših ni. Ostaja pa tradicija, da po treningu pake pospravljajo seveda mlajši. »Starejši fantje so nas odlično sprejeli, vsi se pogovarjamo med sabo, ni pomembno koliko je kdo star. Pobiranje pakov je nekako v hokeju že od nekdaj rezervirano za mlajše, ti morajo ostati do konca na ledu in poskrbeti, da so ti pospravljeni,« z nasmehom o nalogi za katero so zadolženi vsi mladi govori Matic.

alt

Prostega časa ob treningih ni veliko, a vseeno ga ostane nekaj malega za sprostitev. Izvedeli smo katera igra je trenutno najbolj aktualna med mladimi risi in kdo preživi največ časa na telefonu. »Veliko časa namenimo počitku, igramo najrazličnejše igre na Xboxu, z mojimi cimri pa tekmujemo še v igranju igre Candy Crush na mobilnem telefonu, na katerem pa največ časa preživi Anže Kuralt,« razkriva prostočasne aktivnosti Štebih, Podlipnik pa dodaja: »Včeraj smo imeli prost dan, želeli smo ga izkoristiti za ogled mesta, a nam noben Mariborčan (Štebih), ni razkazal kakšnih znamenitosti. Drugače pa tako kot ostali fantje veliko počivam, v naši sobi pa največ časa na telefonu zagotovo preživi Luka Gračnar.«

alt

Z mladima branilcema smo se dotaknili tudi uvrstitve risov na olimpijske igre. V tistem času, ko so si ostali fantje priborili v Vojensu pot v Soči, sta naša sogovornika bila na Češkem, nekoliko pa ju je presenetilo, da nihče sploh ni vedel za zgodovinski uspeh naše izbrane vrste. »Res je. Prav nihče od igralcev naslednji dan, ko sva prišla na trening, ni vedel za našo uvrstitev na olimpijske igre. Le tehnični vodja mi je čestital za uspeh,« pove Matic. »Moram reči, da sem bil nad tem odzivom precej razočaran, saj sem pričakoval, da bo drugačen. Nekaterim sva sicer kasneje povedala kaj so risi dosegli, a kaj preveč energije nisva porabila za to,« dodaja Miha.

alt

Igralski kader bo iz dneva v dan večji, s prihodom starejših se bodo nekateri mlajši morali posloviti od priprav. Oba si želita v ekipi ostati čim dlje, a se hkrati zavedata, da mora selektor na koncu odločiti kdo bo potoval na Švedsko. Če jima tokrat ne uspe, oba verjameta v to, da njun čas še prihaja. In katero številko bi si izbrala, če bi si zagotovila mesto v ekipi? »Moja izbira bi bila 14, saj je to prva številka, ki sem jo imel na Jesenicah« so želje Podlipnika, prav nič kaj pa se ne razlikujejo Štebihove. »Tudi moja številka je 14, pa jo bom prepustil Maticu, sam pa bi izbral številko 5. Seveda pa je vse odvisno od preostalih starejših igralcev v ekipi, saj imajo ti vselej prednost pri izbiri.« A če bi bilo tako, da imajo starejši prednost pri izbiri, bi morala biti zgodba ravno obratna. Štebih je namreč prav včeraj dopolnil 21 let, medtem ko bo Podlipnik 21 pomladi dopolnil avgusta. Na vprašanje ali je Miha kaj počastil soigralce, Matic odvrne: »Za enkrat se to še ni zgodilo, pričakujemo da nas bo presenetil na popoldanskem treningu. Bomo videli.«

Foto: Gregor Krajnčič