Začetki hokeja na ledu v Sloveniji so zelo nedorečeni. Ni namreč jasno določeno, kdaj se je začelo z igranjem te športne panoge. Ali je bilo to leta 1928, 1929 ali 1932 bo ostalo večno vprašanje kajti zaradi slabe hranitve arhivov je ta podatek nemogoče preveriti.

V dostopnih arhivih je moč zaslediti, da so pravi hokej po kanadskih pravilih igrali samo v Ljubljani pri SK Ilirija. Ker slednji niso imeli nasprotnika proti kateremu bi igrali so si ga organizirali sami in sicer v Kamniku kjer so 7. februarja 1932 odigrali prvo uradno hokejsko tekmo v Sloveniji in tu se po uradno dostopnih podatkih začne slovenska hokejska zgodovina. Zmagali so Ilirjani z rezultatom 15:1.

Že čez teden dni, 21. februarja 1932, pa se je SK Ilirija premierno predstavila pred svojim občinstvom v Ljubljani, nasprotnik pa je bila ekipa KAC iz Celovca, ki je slavila z 1:12. Seveda je k temu rezultatu potrebno dodati, da se je v Avstriji hokej na ledu že nekaj časa igral ter da so bili naši severni sosedje leta 1931 evropski prvaki.

Ker SK Ilirija ni našel v Jugoslaviji nobenega enakovrednega nasprotnika, si je te poiskal v tujini. Med redkimi domačimi prireditvami tega časa je najbolj omembe vreden hokejski turnir na blejskem jezeru pred hotelom Toplice leta 1934, kjer so poleg Ilirije igrali še WEV z Dunaja, VSV iz Beljaka in FTC iz Budimpešte. Leta 1937 je bila ustanovljena Jugoslovanska Zveza za drsanje in hokej na ledu. Ilirija naj bi v letih 1937 in 1938 po sklepu Zveze osvojila naslov državnega prvaka brez ene same tekme, ker v Jugoslaviji ni imela pravega nasprotnika. Prvo uradno državno prvenstvo v Jugoslaviji je potekalo od 6. do 7. januarja 1939 v Ljubljani. Igral se je turnir na katerem so zmagali igralci Ilirije (nastopili sta še 2 moštvi iz Zagreba).

Reprezentanca

Leta 1939 je jugoslovanska zveza za drsanje in hokej na ledu, ki je bila istega leta sprejeta v Mednarodno zvezo hokeja na ledu (Ligue Internationale de Hockey sur Glace – LIGH) poslala na svetovnem prvenstvu v Zürichu reprezentanco katere okostje so sestavljali hokejisti Ilirije. Ekipo so dopolnili še z nekaterimi igralci iz Zagreba. Jugoslovanska reprezentanca je na svojem krstnem svetovnem prvenstvu osvojila predzadnje, 13. mesto z eno osvojeno točko, katero so osvojili z neodločenim rezultatom proti reprezentanci Belgije.

Svojo prvo zmago je Jugoslovanska reprezentanca dosegla v začetku februarja 1941, ko je kljub vojni , ki je že zajela nekatere dele Evrope odpotovala na turnir v Garmisch-Partenkirchen in premagala reprezentanco Amsterdama s 4:2.

Med drugo svetovno vojno je hokej na ledu v Sloveniji povsem zamrl. Na področju Jugoslavije se je igral samo na Hrvaškem, v tedanji satelitski državi NDH.

Po koncu vojne, leta 1945 se je začel ponovno prebujati tudi hokej na ledu. Glavna hokejska centra v tistih prvih povojnih letih sta bila Zagreb in Beograd, medtem ko je bila Ljubljana še daleč zadaj. O državni reprezentanci se tedaj ni kaj dosti govorilo. Šele leta 1951 je jugoslovanska zveza prijavila reprezentanco na svetovno prvenstvo. Marca 1951 je po 12-ih letih reprezentanca zopet nastopila na svetovnem prvenstvu, njenem drugem. Sestavljali so jo hokejisti iz Beograda in Zagreba in en hokejist Ljubljane (E. Aljančič).

Nato je sledil zopet triletni reprezentančni mrk in leta 1955 je reprezentanca zopet nastopila na svetovnem prvenstvu. Od tu naprej je bila reprezentanca stalna udeleženka svetovnih prvenstev.

Leta 1968 je reprezentanca Jugoslavije sestavljena večinoma s hokejisti Jesenic in Olimpije osvojila 1. mesto v skupini B (9. na svetu), vendar se zaradi zmanjšanja skupine A, v to ni uvrstila. Zopet so 9. mesto osvojili l. 1973 na SP skupine B, l. 1974 pa so bili na SP skupine B v Ljubljani 2., oziroma 8. na svetu, za reprezentanco ZDA. Kasneje so sledile stalne selitve med skupinama B in C. Konec marca leta 1991 Slovenci še zadnjič nastopijo pod zastavo Jugoslavije na svetovnem prvenstvu skupine B v Ljubljani in na Jesenicah, kjer reprezentanca osvoji končno 6. mesto. S tekmo proti reprezentanci Nizozemske, 7. aprila 1991 se konča pot Jugoslovanske reprezentance. Jugoslavija je bila namreč pred razpadom.

Za Jugoslovansko reprezentanco je nastopilo skupno 139 slovenskih hokejistov od skupaj 211 hokejistov.

6. maja 1992 se začne zgodba imenovana Slovenska reprezentanca. Tega dne je bila Slovenija sprejeta v članstvo Mednarodne zveze hokeja na ledu (IIHF). Slovenska izbrana vrsta začne svoje uradne nastope novembra leta 1992, ko se je na dveh kvalifikacijskih tekmah pomerila z reprezentanco Hrvaške in dosegla dve prepričljivi zmagi ter se tako uvrstila na svetovno prvenstvo skupine C, ki je potekalo v mesecu marcu leta 1993 v Ljubljani in na Bledu. Slovenija je imela močno konkurenco novonastalih držav s področja nekdanje Sovjetske zveze in končala na končnem 4. mestu in ostala v skupini C svetovnega hokeja. Zgodba z neuvrstitvijo v višji svetovni rang se je ponavljala naslednja 4 leta, vse do 28. marca 1997, ko je slovenski izbrani vrsti z neodločenim rezultatom proti reprezentanci Estonije uspelo osvojiti končno drugo mesto v skupini C in s tem napredovanje skupaj z reprezentanco Ukrajine v skupino B svetovnega hokeja. Slovenska izbrana vrsta je nato naslednji dve sezoni neuspešno naskakovala uvrstitev v elitni razred svetovnega hokeja. Na svetovnem prvenstvu skupine B leta 1998 v Sloveniji so slovenski hokejisti osvojili drugo mesto za reprezentanco Ukrajine in se uvrstili v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v elitni razred svetovnega hokeja. Na tem kvalifikacijskem turnirju je slovenska izbrana vrsta zasedla tretje mesto za reprezentancama Ukrajine in Francije ter tako ostala v skupini B svetovnega hokeja. Zgodba se je ponovila še naslednji dve svetovni prvenstvi skupine B na Danskem in Poljskem, nato pa je prišlo leto 2001, natančneje 21. april, ko je slovenska izbrana vrsta na odločilnem srečanju za vstop v elitni razred svetovnega hokeja premagala reprezentanco Estonije z visokih 16:0 in tako ustvarila tisti sanjski cilj vsake reprezentance – igranje med elito svetovnega hokeja.

Za reprezentanco Slovenije, katero selektor je bil Matjaž Sekelj so igrali naslednji hokejisti:

Vratarji: Stanley Reddick, Gaber Glavič, Klemen Mohorič

Branilci: Robert Ciglenečki, Valerij Šahraj, Andrej Brodnik, Miha Rebolj, Igor Beribak, Bojan Zajc, Borut Vukčević

Napadalci: Ivo Jan, Nik Zupančič, Dejan Kontrec, Tomaž Vnuk, Gregor Krajnc, Grega Por, Toni Tišlar, Gregor Polončič, Blaž Emeršič, Marcel Rodman, Peter Rožič, Matevž Cerar

Slovenska reprezentanca je v elitni diviziji ostala naslednji dve leti, na svetovnem prvenstvu 2003 na Finskem pa osvoji 15. mesto in izpade v 1. divizijo svetovnega hokeja. V tem rangu tekmovanja je ostala vsega eno sezono, ko je leta 2004 na svetovnem prvenstvu 1, divizije na Poljskem osvojila 1. mesto in se zopet vrnila med elitno druščino, se uspela v njej obdržati naslednjo sezono, ko je bila gostitelj svetovnega prvenstva Avstrija ter se leta 2006 zopet poslovila od elitne druščine, ko je v Latviji osvojila zadnje 16. mesto.

Leta 2007 je bila Slovenija gostitelj svetovnega prvenstva divizije 1 na katerem je slovenska izbrana vrsta zopet uspela osvojiti prvo mesto in se še petič uvrstiti v elitno svetovno hokejsko druščino. Slednjo je leta 2008 gostila Kanada, zibelka hokeja na ledu, v kateri pa je slovenska reprezentanca osvojila končno 15. mesto in se zopet poslovila od elitne druščine.

Klubska tekmovanja

Prvo uradno državno prvenstvo v nekdanji Jugoslaviji se je igralo na dvodnevnem turnirju, ki je potekal od 6. do 7. januarja 1939 v Ljubljani. Na tem turnirju so nastopila tri moštva in sicer dva zagrebška (ZKD in Marathon) ter ljubljanska Ilirija, ki je tudi osvojila naslov prvaka. Tudi drugi naslov državnih prvakov je leto kasneje na turnirju v Zagrebu romal v roke hokejistov Ilirije.

Leta 1940, tik pred drugo svetovno vojno, je začelo nastajati novo središče na Jesenicah. Hokejskima kluboma v Ljubljani in na Jesenicah so se po II. sv. vojni postopoma pridružili novi (in tudi ugašali): v Tržiču, Celju, Mariboru, Kranju, Brežicah, Velenju, Prevojah, Vevčah, Zalogu, Kranjski Gori in na Bledu.

Jeseniški hokejisti so prvi naslov osvojili 1957 in ga osvajali neprekinjeno vse do leta 1971. V tem času so dobili kar 163 tekem in le 4 izgubili. V 60. letih se uveljavi tudi nova ljubljanska ekipa Olimpija in rivalstvo med tema tekmecema privablja številne gledalce na hokejske tekme še danes. Olimpija leta 1972 prekine jeseniška zmagoslavja. Konec 80. let se je ponovila slika let po drugi svetovni vojni, ko so na hokejskih ploskvah gospodarili klubi iz Hrvaške in Srbije. Beograjski Partizan in zagrebški Medveščak, sta namreč konec 80. okrepljena z nekaterimi slovenskimi hokejisti in odličnimi tujimi okrepitvami iz Kanade in Rusije prekinila dotedanje zmagoslavje slovenskih ekip. V zadnji sezoni jugoslovanskega hokeja je ekipa Medveščaka premagala Olimpijo in postala zadnji državni prvak nekdanje Jugoslavije.

Slovenski klubi so osvojili kar 33 naslovov državnih prvakov (Jesenice 23, Olimpija 8, Ilirija 2) v 46.-tih prvenstvih

V sezoni 1991/1992 se je pričelo 1. državno prvenstvo samostojne Slovenije, ki je bilo izredno razburljivo predvsem pa je zanimanje za hokejske obračune popeljalo to športno panogo na prvo mesto po gledanosti ekipnih športov v Sloveniji. V finalu končnice sta se pomerila večna nasprotnika ekipi Acroni Jesenic in Olimpije. V neverjetnih sedmih finalnih srečanjih pred nabito polnimi tribunami dvorane Podmežakla in hale Tivoli so na koncu slavili Jeseničani. Slednje jim je uspelo tudi v dveh naslednjih finalih državnih prvenstev. Nato pa so v sezoni 1994/95 primat Jeseničanom prevzeli hokejisti Olimpije in ga do sezone 2004/05 držali v svojih rokah. Po desetih sušnih sezonah pa so Jeseničani v sezoni 2005/06 prišli do svojega 4. naslova državnih prvakov in naslednjo sezono še do petega. V sezoni 2006/07 so Jeseničani zaigrali v avstrijskem državnem prvenstvu, v domačem prvenstvu pa so igrali z mladimi igralci. Posledica tega je bila, da sta v finalu končnice zaigrala Olimpija in Slavija. Olimpija je osvojila svoj 11. naslov. V sezoni 2007/08 sta obe najboljši slovenski ekipi nastopili v avstrijskem državnem prvenstvu in se šele v končnici domačega prvenstva pomerili za naslov državnega prvaka. Po izredni sezoni ljubljanske ekipe v ligi EBEL, je Jeseničanom uspelo premagati večnega tekmeca in osvojiti še 6. naslov državnih prvakov.