Smo pred sklepnim dejanjem letošnje tekmovalne sezone. Po uspehu članske reprezentance na lanskoletnih Olimpijskih igrah bo slovenska javnost s precejšnjim pričakovanjem spremljala, že drugo leto zapored slovensko ekipo leta, na Svetovnem prvenstvu elitne divizije na Češkem. S tem nastopom članske reprezentance na tekmovanju najboljših svetovnih ekip bo padel zastor nad letošnjo tekmovalno sezono.

Prihodnji meseci bodo namenjeni analizam in obračunu preteklega leta in te sezone. V okviru priprave Bele knjige slovenskega hokeja objavljamo kratko analizo, ki kaže na stanje v slovenskem hokeju.

UVOD

Klubsko tekmovanje je v vseh kategorijah vpeto v mednarodni okvir. S sedmimi pokritimi hokejskimi igrišči dosegamo optimum tekmovanj na članski ravni, v zadnjih treh letih pa beležimo precej povečan vpis najmlajših ter s tem porast klubov v posamezni kategoriji.

Število registriranih igralcev slovenskega hokeja v zadnjih štirih letih narašča iz leta v leto. Občutno večje je število najmlajših, kar nam daje jamstvo, da se bodo uspehi slovenskega hokeja nadaljevali tudi v prihodnosti. Številčni primanjkljaj je občutiti predvsem v kategorijah od U18 do U20, vendar bomo s strokovnim programom vzgoje mlajših poskušali nadomestiti številčni upad, ki je posledica napačnih odločitev ter aktivnosti pri razvoju najmlajših hokejistov v letih od 2004 do 2010.

Velik napredek je viden pri izobraževanju strokovnega kadra in pristopu hokejskih trenerjev. Strokovni svet sistematično deluje pri razvoju hokeja tako v reprezentančnih selekcijah kot preko društev. Uveden je program selekcioniranja najmlajših hokejistov, ki nam daje dober pregled nad številom, razvojem in sposobnostmi mladih igralcev.

Število trenerjev ter licenciranih trenerjev se je v zadnjih petih letih podvojilo.

Zveza je v zadnjih letih finančno in v opremi veliko pomagala klubom, ter se aktivno vključila v reševanje članskega hokeja na Jesenicah.

Urejene razmere v vseh reprezentančnih selekcijah pa se kažejo v izvrstnih nastopih članske reprezentance ter v uspešnih rezultatih selekcije U18 ter U20.

1         DRŽAVNA PRVENSTVA

V okviru državnih prvenstev se pri članski kategoriji kot zmagovalca v celotni zgodovini slovenskega hokeja pojavljata le dve ekipi – Jesenice in Olimpija. Število nastopajočih klubov variira od 6 do 10 nastopajočih, povprečje nastopajočih  klubov v članskem državnem prvenstvu pa je 8. Letošnje državno prvenstvo je odigralo 7 ekip, od tega je 6 ekip nastopalo v mednarodnem tekmovanju EBEL ali INL. Omenjeno število ekip ter način tekmovanja v tem trenutku predstavljata optimalen sistem za nastopajoče ekipe.

PokalDP

Pri državnem prvenstvu članic število ekip, po sezoni 2008/09, ko prvenstvo sploh ni bilo odigrano, upada. Za večji zagon ženskega hokeja, je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni kader ter zagotoviti podporo Strokovnega sveta HZS ter vseh registriranih klubov v Sloveniji.

Kar se tiče državnih prvenstev mlajših kategorij U18 (mladinci), U16 (Kadeti), U14 (dečki), U12 (ml. dečki) in U10 (malčki) so ugotovitve sledeče:

V zadnji treh sezonah, od 2012/13, 20213/14, 2014/15 imamo v posamezni sezoni in v posamezni kategoriji vedno različne zmagovalce. Za razliko od preteklih let, ko je v vseh kategorijah prevladovala ekipa Jesenice mladi, z izjemami v posamezni kategoriji in v posameznem letu pa so naslov osvajale še druge ekipe.

Število ekip v posamezni kategoriji je blizu 14-letnega povprečja, viden je le večji upad v kategorijah mladinci in kadeti, kar je posledica predvsem neustreznega dela pri delu z najmlajšimi v hokejskih šolah in nezadostnih rekrutacijskih aktivnosti v letih od 2004 do 2010 ter pa tudi posledica neurejenih razmer v posameznih klubih.

2         IGRALCI

1.1       ČLANI

Graf-1-članiPri članski kategoriji število registriranih igralcev v zadnjih letih ponovno raste in se bo v primeru, da uspemo v hokeju zadržati mladince, ki bodo prešli med člane v sezoni 2015/2016, približalo številu 200. Omeniti velja, da v članskih kategorijah redno nastopajo številni mladinski igralci, ki s tem pridobivajo dragocene izkušnje in se dodatno razvijajo.

V zadnjih dveh letih se je, tako v državnem prvenstvu kot ligi INL priključila ekipa HK Celje, aktivno reševanje članskega hokeja na Jesenicah s strani HZS v sezoni 2013/14 pa je v letošnji sezoni rezultiralo v novi članski ekipi.

Število tujcev, ki nastopajo v državnem prvenstvu se iz leta v leto zmanjšuje, predvsem zaradi težke finančne situacije v klubih. Posledično se večji poudarek daje domačim igralcem, ki že od leta 2010 v večini klubov prevzemajo ključne vloge in kar bo dolgoročno vplivalo na kakovost slovenskih članskih hokejskih igralcev.

2.2 MLADINCI

Graf-2---mladinciŠtevilo registriranih igralcev v mladinski selekciji je v zadnjih letih drastično padlo. Razlogov je precej. Glavni razlog gre iskati v obdobju  od leta 2004 do vključno 2010, ko je bil vpis v hokejske šole ter kategorijo U10  izjemno slab. Danes za  kategoriji U18 in U20 to pomeni manj konkurence, nižji nivo tekmovanja in posledično težave pri sestavljanju reprezentančnih selekcij. Igralski primanjkljaj pri mladincih bo v prihodnjih letih prizadel tudi nekatere članske ekipe. V prihodnjih letih bo tako eden od glavnih izzivov Strokovnega sveta in HZS vprašanje oblikovanja ustreznega sistema tekmovanja ob tako nizkem številu igralcev.

2.3 KADETI

Graf-3---kadetiV zadnjem obdobju število registriranih igralcev v selekciji kadetov pada. Razlogi za tako stanje in problemi, ki iz tega izhajajo, so podobni kot pri kategoriji mladincev.

2.4 DEČKI

Graf-4---dečki

2.5 MLAJŠI DEČKI

Graf-5---mlajši-dečkiV kategoriji dečki (U14) ter mlajši dečki (U12) je v zadnjem petletnem obdobju število registriranih igralcev v povprečju večje kot v preteklem obdobju. Na podlagi sistematičnega dela po klubih in jasno usmeritvijo razvoja Strokovnega sveta HZS, se bo število igralcev v naslednjih nekaj letih v tej kategoriji povečevalo.

2.6 MALČKI

Graf-6---malčki

Največji skok registriranih igralcev je v najmlajših selekcijah. To je plod jasne usmeritve HZS in Strokovnega sveta ter predvsem dobrega dela po klubih, ki se ukvarjajo z vzgojo najmlajših hokejistov.

Iz tabele je razvidno, da se v zadnjih petih sezonah dviguje število registriranih igralcev v najmlajših kategorijah, kot so malčki oz. hokejska šola, mlajši dečki in dečki. Predvsem v kategoriji malčkov oz. hokejska šola je viden napredek. Tako je število registriranih igralcev v posameznem letu tudi za več kot 3x večje kot v določenem posameznem letu obdobja 2002 – 2010.

Skupno število igralcev registriranih v kategoriji malčkov v sezoni 2014/2015 je 307, medtem ko je v slovenske klube na podlagi ankete opravljene v 1. četrtletju leta 2015 dodatno vpisanih še 153 najmlajših igralcev, ki niso registrirani za nastope v tekmovanjih pod okriljem HZS. Skupno število igralcev do 10. leta starosti v Sloveniji je tako 457.

Rezultati ankete po klubih Q1 2015

HK Olimpija

HD Jesenice Mladi

HK Slavija Junior

HK Triglav*

HDK Maribor

HK MK Bled

HDD Bled*

HK Celje

SKUPAJ

U6

08

53

28

18

24

08

139

U8

24

25

27

15

25

18

134

Malčki

39

17

26

21

16

25

30

10

184

Malčki + HŠ

71

95

81

21

49

74

30

36

457

*Klub se ni odzval na anketo, zato so podatki črpani iz baze registriranih igralcev v kategoriji malčkov v sezoni 2014/2015. Obstaja verjetnost, da je dejansko število najmlajših igralcev v klubu drugačno od napisanega.

2.7 ČLANICE

Graf-7---članiceŠtevilo registriranih članic je v zadnjih enajstih sezonah več ali manj enako. Trenutno imamo v Sloveniji 3 ženske ekipe. Brez dodatnih terminov za trening in tekmovanja ženskih ekip ter izdatnih naporov za vpis mladih igralk, ki bi lahko do 12-14 lahko igrale v selekcijah skupaj s fanti, povečanja št. igralk ne bo. Za preboj ženskega hokeja bo potreben drugačen pristop ter kadrovska struktura.

2.8  REGISTRIRANI IGRALCI IN IGRALKE OD LETA 2003 – 2015

Graf-8

REGISTRIRANI IGRALCI IN IGRALKE OD LETA 2003 – 2015 PO SELEKCIJAH

Graf-9Skupno število igralcev je v zadnjih petih letih večje od registriranih igralcev posameznih letih obdobja od leta 2002 do 2010. Število v posameznem letu je večje predvsem zaradi večjega števila registriranih igralcev v najmlajših kategorijah. Zaskrbljujoče je stanje v mladinskih kategorijah (U18 in U20), medtem ko mlajše selekcije predstavljajo temelj za nadaljnji razvoj slovenskega hokeja in ponovitve oziroma nadgraditve uspehov članske reprezentance.

Na področju razvoja mladih se pod okriljem Strokovnega sveta HZS odlično dela v vseh slovenskih klubih z mladinskimi pogoni. Podatki za zadnjih pet let kažejo načrtno usmerjenost v pridobivanje otrok in dečkov v hokejske vrste. Število malčkov iz hokejskih šol se je od sezone 2009/2010 skoraj podvojilo in preseglo število 300. Samo za primerjavo; do sezone 2009/10 je bilo največje število registriranih malčkov v hokejski šoli 194 in obdobju od 2002 do 2010 nikoli ni preseglo najnižjega števila malčkov v obdobju 2011 do 2015 (293).

K visokemu vpisu v zadnjih letih prispeva kombinacija različnih dejavnikov, med katerimi izstopata predvsem dobro delo v klubih in uspehi članske reprezentance, ki hokej kot šport delajo privlačnega za otroke njihove starše oz. skrbnike.

Dodatno velja, da se v vseh sedmih centrih dela strokovno in organizacijsko dobro, zato posledično ni več prevlade dveh centrov, kar je opazno tudi pri naslovih državnih prvakov v posamezni kategoriji. Prvaki v zadnjih treh letih namreč prihajajo kar iz 8 klubov.

Ugotavljamo, da v povprečju v slovenskih dvoranah (7 dvoran) v vseh selekcijah igra in trenira 144 igralcev, medtem ko igrišča v Avstriji (117 dvoran) povprečno gostijo 100 igralcev, v Italiji (69 dvoran) 85 igralcev in na Madžarskem (37 dvoran) 120 igralcev. Glede na to, da je Slovenija uvrščena pred vse tri sosednje države na lestvici IIHF, lahko sklepamo, da se v slovenskih klubih, kljub veliki obremenjenosti hokejskih igrišč dobro in učinkovito dela, kar pa še zdaleč ne opravičuje trenutnega stanja infrastrukture, ki brez nujne nadgradnje ali dodeljenih dodatnih terminov s strani lastnikov dvoran ne bo omogočala povečanja vpisa v mlajše selekcije.

Od leta 2011 se preko Strokovnega sveta izvaja načrtna vzgoja najmlajših selekcij (mlajši dečki, malčki). Imenovani trenerji s strani Strokovnega sveta jih vodijo in spremljajo do vključevanja v reprezentanco U-16. Njihovo delo je vodeno in  sofinancirano s strani HZS. HZS je v preteklih štirih letih povečala število in količino programov za vzgojo mladih hokejistov.

3 STROKOVNI SVET HZS

Strokovni Svet HZS je organizacija znotraj zveze, ki pa je svojo vlogo in pomen v praksi  dobila šele leta 2011. Do tedaj je bila organizacija le na papirju, brez svojega vpliva in odgovornosti za razvoj hokeja v Sloveniji. Leta 2011 se je oblikoval svet, ki opravlja svoje poslanstvo. Njegova glavna naloga je določanje strokovnih smernic razvoja hokeja v Sloveniji, določanje tekmovalnega sistema, postavljanje kriterijev za licenciranje strokovnega osebja, imenovanje selektorjev reprezentanc,…  Člani Strokovnega sveta so: Gorazd Drinovec, predsednik; Gorazd Rekelj, sekretar; ter člani Nik Zupančič, Dejan Kontrec, Ferjanič Franc, Jakopič Bogdan, Viktor Trilar ter Matjaž Kopitar. Kot novost je Strokovni svet uvedel sodelovanje med trenerji posameznih reprezentančnih kategorij, tako npr. pri treningih mlajših kategorij sodeluje glavni trener članske reprezentance ter posamezni člani strokovnega tima članske reprezentance; na pripravah in srečanjih članske reprezentance pa sodelujejo trenerji mlajših reprezentanc. Tako je omogočen neposreden pretok informacij, znanja in organiziranosti med posameznimi selekcijami reprezentanc.

4 TRENERJI

Zveza oziroma Strokovni svet HZS je leta 2010 začel z licenciranjem trenerjev. Na leto s pomočjo mednarodne zveze izvedemo vrsto izobraževanj za trenerje. Strokovni svet je izoblikoval sistem permanentnega izobraževanja in odprtega sodelovanja med trenerji. Formalno mora vsak trener vsako leto potrditi licenčni status, bolj pomembne pa so dodane aktivnosti, informiranje in sodelovanje med vsemi strokovnimi delavci v slovenskem hokeju.

Dvig kvalitete dela trenerjev je eden najbolj opaznih premikov v aktivnosti HZS. V zadnjih letih smo namreč dobili vrsto novih in kvalitetnih mladih trenerjev, njihovo dobro delo pa se kaže v kakovostnejšemu delu z najmlajšimi in povečanimi kapacitetami za vpis.

Na svetovno priznani hokejski akademiji v Vierumakiju je študij že zaključil en slovenski trener, trenutno pa študij zaključuje še eden.

Število usposobljenih trenerjev ter število trenerjev z veljavno licenco hokejskega trenerja

Sezona

Usposobljeni trenerji Veljavne licence

10/11

053 39

11/12

102 86

12/13

104 58

13/14

116 60

14/15

121 63

Usposobljeni trenerji so trenerji z opravljenim usposabljanjem ali tečajem, ki so pridobili spričevalo za trenerja hokeja. Licenca za delo trenerja velja eno leto in jo je potrebno redno obnavljati.

Opomba: v sezoni 2011/12 se je po tečaju aprila 2011 zelo povečalo število usposobljenih trenerjev, posledično pa tudi izdanih licenc, saj se vsem, ki opravijo usposabljanje v prvem letu podeli veljavna licenca. Nekateri kasneje niso nikoli delovali kot trenerji, zato se je število veljavnih licenc v prihodnjem letu zmanjšalo.

5 POMOČ KLUBOM

Od leta 2012 HZS poleg statutarno določenih aktivnosti izvaja tudi finančno in materialno pomoč aktivnim klubom. Tako je od leta 2012 finančna pomoč znašala skupaj 330.000 €, poleg tega pa je ocenjena še pomoč v materialu (palice, oprema) v skupni vrednosti 150.000 €.

V letošnjem letu je zveza odkupila terjatve klubov do Društva slovenskih sodnikov hokeja na ledu (DSSHL) v znesku 43.000€ in s tem pomagala klubom pri lažji izpeljavi sezone 2014/15.

Zveza pomaga tudii In-line hokeju, čigar zveza je član HZS. Pomoč nudimo pri razvoju in popularizaciji in-line hokeja, v  hokejski opremi, postopoma pa vračamo tudi sredstva, ki so jim bila dodeljena s strani Ministrstva za šolstvo in šport, katera so jim bila v času prejšnjega vodstva odvzeta. Tekoča sredstva, ki so jim dodeljena iz omenjenega vira jim direktno nakazujemo. Odnosi z In-line zvezo so korektni in dobri.

6 DOBRODELNOST IN DRUŽBENA ODGOVORNOST

V zadnjih dveh letih je HZS z organizacijo prijateljskih tekem pristopila k dobrodelnim aktivnostim, s katerimi smo zbirali denar za družbeno odgovorne namene.

Ponosni smo, da se v humanitarno smer obračajo tudi klubi, ki samostojno organizirajo različne dobrodelne in humanitarne dogodke. Pri tem jim na HZS pomagamo s promocijo njihovih dogodkov preko naših komunikacijskih kanalov, praviloma pa so na teh tekmah prisotni tudi najvišji predstavniki HZS.

Sodelujemo s številnimi dobrodelnimi organizacijami, katerim smo podarili podpisane drese članov slovenske hokejske reprezentance, ki jih nato prodajo na dražbah. Na leto podarimo okoli 20 dresov.

Družbeno odgovorno delovanje ima velik pozitiven učinek na dojemanje hokeja v javnosti in priljubljenost v medijih.

7 REPREZENTANCE

Reprezentance so odsev urejenih razmer na Hokejski zvezi Slovenije.  Ne le zadnji uspeh članske reprezentance na Olimpijskih igrah v Sočiju, ampak tudi rezultati ostalih selekcij potrjujejo, da je slovenski hokej v svetovnem vrhu.

7.1       ČLANSKA REPREZENTANCA
Članska reprezentanca se je prvič v zgodovini države Slovenije uvrstila na Olimpijske igre,  ko je na kvalifikacijskem turnirju leta 2013 na Danskem suvereno premagala vse nasprotnike. Svojo kvaliteto je reprezentanca potrdila s sedmim mestom na ZOI (Soči 2014). Ta uvrstitev predstavlja najboljšo uvrstitev ekipnega športa v zgodovini Slovenije. Reprezentanca se je lani, s pomlajeno ekipo ponovno uvrstila na Svetovno prvenstvo Elitne divizije.

Slovenija 2015m

Članska reprezentanca je na olimpijskih igrah prišla do zgodovinskega uspeha.

Članska hokejska reprezentanca je že drugo leto zapored ekipa leta v Sloveniji.

Reprezentanco od leta 2010 vodita glavni trener Matjaž Kopitar ter njegov pomočnik Nik Zupančič, ki sta v teh letih oblikovala ekipo, ki po strokovni in tehnični plati skrbi za reprezentanco. Odnosi v reprezentanci so urejeni, zagotovljen je najboljši strokovni pristop in logistika. Igralci in strokovna ekipa so v zadnjih letih postali vzorec korektnega športnega pristopa in idoli mladim.

Igralski kader se je s prihodom selektorja Kopitarja občutno okrepil. Tolikšnega potenciala Slovenija v vsej svoji zgodovini še ni imela. Na leto se na pripravljalnih taborih ter tekmah državne reprezentance zvrsti preko 50 igralcev, od katerih ima večina izkušnje z nastopanjem v močnih tujih prvenstvih. Kvaliteten širok izbor igralcev je reprezentanca potrdila z lansko zmago v Skupini A, Divizija I, ko je nastopila brez osmih članov prvega moštva, ki je nastopil mesec dni pred tem na ZOI v Sočiju.

Uvrstitev na svetovni lestvici: Člani

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
18. 15. 17. 19. 18. 18. 17. 14.

Slovenija od leta 2010 napreduje po svetovni lestvici. Trenutno 14. mesto je najboljša uvrstitev slovenske članske reprezentance v zgodovini slovenskega hokeja.

7.2      ČLANSKA ŽENSKA REPREZENTANCA

Ženski hokej v Sloveniji ni na želeni ravni, zato bo v prihodnjih letih potrebno okrepiti tako delo v Strokovnem svetu kot v klubih.

Uvrstitev na svetovni lestvici: Ženske

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
16. 16. 22. 19. 19. 20. 21. 23.

Slovenska ženska hokejska reprezentanca se je v letošnjem letu ponovno uvrstila v Skupino A, Divizije II.

7.3      REPREZENTANCA DO 20 LET
Reprezentancama do 18 in 20 let bomo v nadaljevanju namenili največ prostora, saj je pripravljena podrobna analiza stanja in dela v teh dveh reprezentančnih selekcijah.

V javnosti se ustvarja napačna in nelogična primerjava s člansko konkurenco, saj v kategoriji do 20 let obstaja drugačen sistem tekmovanja. V članski konkurenci nastopa v najelitnejšem razredu 16 reprezentanc, medtem ko jih v kategoriji do 20 let nastopa le 10. V nižjih skupinah pa nastopa le 6 reprezentanc. Slovenija je v kategoriji do 20 let decembra 2014 izpadla v divizijo I, skupino B, in osvojila končno 16 mesto, kar bi v članski selekciji pomenilo, da bi igrala v elitnem razredu in bi izpadla v divizijo I skupino A.

Prerez uvrstitev te kategorije v zadnjih 16-ih letih je prikazan v nadaljevanju. Povprečna uvrstitev mladih risov v omenjenem obdobju je nekaj nad 16. mestom, kar je velik uspeh, če primerjamo, koliko registriranih igralcev in dvoran imajo države, ki so uvrščene višje in tudi nižje od Slovenije. Vse imajo namreč večji nabor igralcev, zato so zadnje uvrstitve uspeh, ki dajejo zagotovilo, da bodo igralci, ki trenutno nastopajo v omenjeni reprezentančni selekciji postopoma imeli vidnejšo vlogo tudi v članski izbrani vrsti.

Najuspešnejši je dvojec na trenerski klopi Gorazd Drinovec in Gorazd Rekelj, ki je poskrbel za štiri najboljše uvrstitve Slovenije v tem obdobju. Leta 2011 sta popeljala Slovenijo do 13. mesta,  še trikrat pa do 14. mesta (2005, 2012 in 2013). Od preostalih strokovnjakov, ki so sedeli na klopi Slovenije, imajo najboljšo uvrstitev 15. mesto (2003 in 2008), na isto mesto je omenjeni dvojec rise popeljal dvakrat, v tej sezoni pa sta prvič v svoji trenerski karieri dosegla 16. mesto, ki je še vedno boljša uvrstitev od povprečja v obravnavanem obdobju. Povprečje v obdobju 16-ih let znaša 16.1 mesto. Če bi upoštevali obdobje od leta 2000 pa do leta 2010 je to povprečje 16.8 mesto. Od leta 2011 do leta 2015, pa je povprečno osvojeno mesto na SP kategorije do 20 let 14.4 mesto.

 Uvrstitve reprezentance U20 od 2000 do leta 2014, seznam trenerjev in najbolj prepoznavnih igralcev

Leto

Uvrstitev

Trenerji

Vidni predstavniki generacije

2000 20.

Branko Terglav, Gorazd Hiti

Kristan, Polončič, Terlikar, Burnik, Krajnc, Vidmar, Rodman M., Terglav, Hafner

2001 18.

Gorazd Hiti

Kristan, Vidmar, Kranjc, Hočevar M., Mušič, Polončič, Rodman M., Rodman D., Goličič J.

2002 16.

Gorazd Hiti

Hočevar A., Robar, Mušič, Rodman D., Hebar, Dervarič, Kralj, Manfreda, Murič E.

2003 15.

Gorazd Hiti,

Gorazd Rekelj

Kristan, Rodman D.,Robar, Bevk, Hebar, Manfreda, Milovanovič, Tavželj,

2004 18.

Gorazd Hiti,

Tone Gale

Hočevar A., Tavželj, Pavlin, Hebar, Pajič, Milovanovič, Kopitar A., Krivic

2005 14.

Gorazd Drinovec, Gorazd Rekelj

Krošelj, Kopitar A., Ahačič A., Pajič, Badiura, Pavlin, Kovačevič, Pretnar, Svete

2006 15.

Gorazd Drinovec, Gorazd Rekelj

Krošelj, Kopitar A., Kovačevič, Muršak, Ahačič A.,Pretnar, Vidmar,Stopar, Loboda

2007 20.

Jozef Petho,

Andrej Hebar

Krošelj, Jakopič, Muršak, Jeglič, Brus, Slivnik, Žbontar, Sila, Verlič J., Benedik

2008 15.

Valerij Šahraj,

Andrej Brodnik

Ankerst, Goličič, Muršak, Jeglič, Tičar,Potočnik, Urbas, Erman, Selan,Tošič

2009 18.

Andrej Brodnik,

Rok Rojšek

Gregorc, Goličič, Pance Ž., Tičar, Urbas, Ropret, Berlisk, Pintarič, Bašič

2010 16.

Dany Gelinas,

Gorazd Drinovec

Kuralt, Snoj Č., Ograjenšek, Magovac, Grahut, Ščap, Berčič, Gregorc, Florjančič

2011 13.

Gorazd Drinovec, Gorazd Rekelj

Gračnar, Kopitar G., Sodja, Kuralt, Ograjenšek, Magovac, Zupančič, Pance E., Verlič, Ščap

2012 14.

Gorazd Drinovec, Gorazd Rekelj

Gračnar, Štebih, Podlipnik, Kopitar G., Leber, Pešut, Čimžar, Cerkovnik, Koren

2013 14.

Gorazd Drinovec, Gorazd Rekelj

Gračnar, Koblar, Pesjak, Kalan, Sotlar, Planko, Oberstar, Zupan , Židan, Truden, Snoj T., Repe

2014 15.

Gorazd Drinovec, Gorazd Rekelj

Trelc, Uduč, Podrekar, Petelin, Drozg, Stan, Logar, Pem, Potočnik, Škrjanec

2015 16.

Gorazd Drinovec, Gorazd Rekelj

Us, Jeklič, Čepon, Hadžič, Logar, Kraigher, Kompoljšek, Ograjenšek, Vinčec

Uvrstitve slovenske reprezentance do 20 let v obdobju od leta 2000 do leta 2015. Povprečje 16-ih let je 16.1 mesto.

gRAF-10Naslednje dejstvo, ki govori o sistemskem delu z mladimi je baza igralcev. Baza igralcev se je v zadnjih letih močno povečala, desetletje nazaj so reprezentanco do 20 let pretežno sestavljali le igralci Jesenic in Olimpije, medtem ko barve Slovenije v zadnjih letih branijo hokejisti iz vseh hokejskih centrov v Sloveniji. Na zadnjem svetovnem prvenstvu so barve Slovenije branili mladi risi iz 9 klubov! Dejstvo je, da razvoj slovenskega mladinskega hokeja poteka najboljše do zdaj v vsej zgodovini hokeja na slovenskem, vsi klubi so začeli kakovostni delati z mladimi, posledično se je hokej kot panoga razširil po vsej Sloveniji. Vsi klubi so konkurenčni moštvom iz sosednjih držav.

Pred štirimi leti je bil uveden program selekcioniranja igralcev v starosti od 11 do 15 let, s tem je bil vzpostavljen kakovosten nadzor nad slovenskimi igralci v vseh starostnih kategorijah, posledično je prišlo do kakovostne usmerjenosti v hokej na ledu. Ker je za uspešen razvoj mladih hokejistov potrebno imeti izobražen strokovni kader, je bilo leta 2010 prvič uvedeno obvezno licenciranje trenerjev, kar je dodaten pokazatelj uspešnih korakov k napredku razvoja hokejistov. Trenerji so namreč prisiljeni k dodatnemu izobraževanju, s tem pa k pridobivanju dodatnega znanja.

Da se v Sloveniji dela odlično z mladimi igralci, dokazujejo tudi spodnje tabele, kjer je pregled, koliko je registriranih hokejistov v nižjih selekcijah v posamezni državi. Le Litva in Estonija imata manj registriranih hokejistov v nižjih kategorijah. Tudi pregled dvoran pokaže, da ima le Romunija eno pokrito drsališče manj, Estonija jih ima enako število, a seštevek pokritih in zunanjih pokaže, da jih imata obe državi več.

Pregled registriranih mladinskih igralcev in število pokritih ledenih dvoran po posameznih državah

Reprezentance od 1. do 10. mesta – elitna divizija v kategoriji do 20 let

Država:

Število registriranih mladinskih igralcev

Število pokritih dvoran

1. Kanada

518.008 2631

2. ZDA

302.303 1898

3. Rusija

081.592 419

4. Švedska

041.521 355

5. Finska

039.263 260

6. Češka

022.302 158

7. Švica

013.740 158

8. Slovaška

008.675 064

9. Nemčija

018.084 202

10. Danska

002.174 025

 

Reprezentance od 11. do 16. mesta – divizija I skupina A v kategoriji do 20 let

Država:

Število registriranih mladinskih igralcev:

Število pokritih dvoran:

1. Belorusija

4.890 31

2. Norveška

4.179 45

3. Latvija

1.689 17

4. Avstrija

4.978 45

5. Italija

4.149 45

6. Slovenija

0.799 07

 

Reprezentance od 17. do 22. mesta – divizija I skupina B v kategoriji do 20 let

Država: Število registriranih mladinskih igralcev: Število pokritih dvoran:

1. Kazahstan

04.279 019

2. Ukrajina

03.621 025

3. Poljska

01.494 035

4. Francija

10.071 135

5. Japonska

06.996 110

6. Madžarska

03.328 019

 

Reprezentance od 23. do 28. mesta – divizija II skupina A v kategoriji do 20 let

Država:

Število registriranih mladinskih igralcev:

Število pokritih dvoran:

1. Velika Britanija

4.343 84

2. Litva

0.741 08

3. Koreja

1.458 38

4. Nizozemska

1.194 26

5. Estonija

0.700 07

6. Romunija

0.884 06

7.4      REPREZENTANCA DO 18 LET
Slovenska reprezentanca do 18 let je zaključila nastop pred domačimi navijači na svetovnem prvenstvu divizije I skupine B, kjer je zasedla drugo mesto. Tudi za to selekcijo smo pripravili pregled uvrstitev v zadnjih 16 letih.

Uvodoma je potrebno tudi v kategoriji do 18 let, tako kot v selekciji do 20 let, pojasniti, da so primerjave s člansko konkurenco, glede razvrstitev v divizije, neprimerne, saj gre tudi tu za drugačen sistem tekmovanja. V članski konkurenci nastopa v najelitnejšem razredu 16 reprezentanc, medtem ko v kategoriji do 18 let le 10. Slovenija je na zadnjem prvenstvu osvojila 18. mesto, kar bi jo, če bi primerjali s člansko kategorijo, uvrščalo razred višje, se pravi, divizijo I skupino A.

Povprečna uvrstitev selekcij do 18 leta starosti je 17. Mesto. Najslabša uvrstitev, ki jo je dosegla omenjena selekcija, je bila dosežena leta 2009, ko je reprezentanca končala na 25. mestu, naslednje leto je napredovala za dve mesti, nato pa je sledilo napredovanje kar za deset mest.

Najboljša dosežena uvrstitev je stara deset let, takrat so bili mladi risi uvrščeni na 12. mesto. Drugi najboljši uvrstitvi sta dva 13. mesta, leta 2011 in 2005.

Uvrstitve reprezentance U18 od 2000 do leta 2015, seznam trenerjev in najbolj prepoznavnih igralcev

Leto

Uvrstitev

Trenerji

Nekateri igralci v generaciji

2000 21.

Gorazd Hiti, Roman Pristov, Dušan Lepša

Robar, Manfreda, Hočevar M., Groznik, Mušič, Dervarič, Rodman D., Kristan, Hočevar A.

2001 19.

Gorazd Hiti

Kristan, Robar, Manfreda, Kralj M., Milovanovič, Hebar, Rodman D.

2002 14.

Gorazd Hiti

Hočevar A., Tavželj, Pajič, Rodman D., Hebar, Milovanovič, Badiura,

2003 15./16.

Gorazd Hiti

Krošelj, Svete, Pajič, Kopitar, Ferlež, Badiura, Vidmar L., Pavlin

2004 12.

Gorazd Drinovec, Gorazd Rekelj

Kovačevič, Cvetek, Kopitar, Pretnar K., Vidmar L., Krošelj

2005 13.

Jan Vidner,

Zvonko Čeh

Sila, Sodržnik, Erman, Selan, Muršak, Kopitar, Jakopič, Brus, Verlič J.

2006 14.

Valerij Šahraj,

Miloš Potočnik

Škrabelj, Gregorc, Ankerst, Tičar, Erman, Pance Ž., Selan, Muršak, Jeglič, Goličič B., Tošič, Ropret, Pintarič, Rajsar

2007 14.

Igor Beribak,

Toni Tišlar

Ankerst, Bašič, Berlisk, Dolinšek, Goličič B., Grahut, Gregorc, Pintarič, Ropret, Sefič, Snoj č., Urbas

2008 21.

Mitja Kern,

Dušan Lazar

Berčič, Dolinšek, Grahut, Florjančič, Kuralt, Magovac, Ograjenšek, Pance E., Snoj Č., Verlič

2009 25.

Iztok Petelin,

Gorazd Drinovec

Boh, Kopitar G., Koren, Kuralt, Leber, Magovac, Ograjenšek, Pance E., Pešut, Verlič, Podlipnik, Štebih

2010 23.

Dany Gelinas,

Gorazd Hiti

Cerkovnik, Čimžar, Gračnar, Kopitar G., Koren, Leber, Pesjak, Pešut, Planko, Podlipnik, Repe, Štebih, Zdešar

2011 13./14.

Bojan Zajc

Gračnar, Bernik, Bizalj, Drozg, Koblar, Logar M., Pesjak, Petelin, Planko, Podrekar, Repe, Snoj, Sotlar

2012 15.

Valerij Šahraj,

Rok Rojšek

Bernik, Drozg, Hadžič, Jeklič, Kraigher, Logar M., Pem, Petelin, Podrekar, Repe, Snoj Č., Uduč, Us

2013 16.

Valerij Šahraj,

Rok Rojšek

Čepon, Hadžič, Jeklič M.&A., Jezovšek, Kraigher, Logar M., Pem, Zorko , Simšič, Trelc, Us

2014 19.

Rok Rojšek,

Mitja Kern

Glavič, Jeklič M., Jezovšek, Maver, Simšič, Us, Zajc, Vlahovič, Zorko

2015 18.

Rok Rojšek,

Mitja Kern

Glavič, Jeklič M., Jezovšek, Simšič, Zajc, Vlahovič, Zorko

Dejstvo, da je povprečna uvrstitev v zadnjih petih letih boljša kot je uvrstitev v prejšnjem obdobju, kar je rezultat kakovostnega dela v nižjih kategorijah in uvedbe programa selekcioniranja igralcev v starosti od 11 do 15 let. S tem je bil vzpostavljen kakovosten nadzor nad slovenskimi igralci v vseh starostnih kategorijah, posledično je prišlo do kakovostne usmerjenosti v hokej na ledu.

Uvrstitve slovenske reprezentance do 18 let v obdobju od leta 2000 do leta 2015. Povprečje 16ih let je 17 mesto.

Graf11Tudi v tej kategoriji so vidne primerjave z reprezentancami, ki kažejo, da se v Sloveniji kakovostno dela, če se upoštevata dejavnika števila dvoran in registriranih rezultatov. Risi, ki jih vodita Rok Rojšek in Mitja Kern, si bodo v Mariboru skušali pridobiti napredovanje v višji razred, se pravi, v divizijo I skupino A svetovnega hokeja, ki bi v primerjavi s  konkurenco pomenilo, da bi šlo za preboj v elitni razred svetovnega hokeja.

 Pregled registriranih mladinskih igralcev in število pokritih ledenih dvoran po posameznih državah

Reprezentance od 1. do 10. mesta – elitna divizija v kategoriji do 18 let

Država:

Število registriranih mladinskih igralcev:

Število pokritih dvoran:

1. ZDA

302.303 1898

2. Češka

022.302 0158

3. Kanada

518.008 2631

4. Švedska

041.521 0355

5. Rusija

081.592 0419

6. Finska

039.263 0260

7. Švica

013.740 0158

8. Slovaška

008.675 0064

9. Nemčija

018.084 0202

10. Danska

002.174 0025

 

Reprezentance od 11. do 16. mesta – divizija I skupina A v kategoriji do 18 let

Država:

Število registriranih mladinskih igralcev:

Število pokritih dvoran:

1. Latvija

01.689 017

2. Norveška

04.179 045

3. Kazahstan

04.279 019

4. Belorusija

04.890 031

5. Francija

10.071 135

6. Italija

04.149 045

 

Reprezentance od 17. do 22. mesta – divizija I skupina B v kategoriji do 18 let

Država:

Število registriranih mladinskih igralcev:

Število pokritih dvoran:

1. Madžarska

3.328 019

2. Avstrija

4.978 045

3. Slovenija

0.799 007

4. Japonska

6.996 110

5. Ukrajina

3.621 025

6. Poljska

1.494 035

 

Reprezentance od 23. do 28. mesta – divizija II skupina A v kategoriji do 18 let

Država:

Število registriranih mladinskih igralcev:

Število pokritih dvoran:

1. Litva

0.741 08

2. Koreja

1.458 38

3. Hrvaška

0.425 02

4. Nizozemska

1.194 26

5. Velika Britanija

4.343 84

6. Romunija

0-884 06

7.5      REPREZENTANCA DO 16 LET
V sezoni 2013/14 je HZS v okviru svojih reprezentančnih aktivnosti ustanovila tudi selekcijo U16, katere vodja je Uroš Ban, trenerja pa sta Jaka Adlešič in Dejan Varl.

Namen te selekcije je čim večjemu številu igralcev, starih do 16 let, zagotoviti ustrezne pogoje treniranja in tekmovanja, ki so primerljivi reprezentanci U18. Sistem omogoča, da igralci te starosti pridobijo ustrezne izkušnje tudi z mednarodnimi tekmovanji, kar jim olajša prehod v višjo kategorijo U18, ki že nastopa v okviru uradnih svetovnih prvenstev. Slovenska selekcija U-16 tako nastopa 2x letno na turnirjih štirih držav Avstrije, Italije in Madžarske, kjer je v preteklosti že osvajala najvišja mesta.

V letošnji sezoni je HZS postala partner v projektu European Rookie Cup, ki je dobil sredstva za izvedbo na razpisu Erasmus+.

V treh letih bo ob koncu sezone organizirano tekmovanje klubov avstrijske, madžarske, slovenske in italijanske hokejske zveze ter klubov iz Munchna, Zagreba in Sarajeva. Najboljši klubi nacionalnih prvenstev bodo nastopili na štirih turnirjih in zmagovalci le-teh, na zaključnem turnirju za pokal Rookie Cup.

Ob tekmovanju pa je namen projekta tudi seznaniti mlade igralce z nepravilnostmi v športu: uporabi dopinga, prirejanju rezultatov, diskriminaciji v športu in drugim.

Od slovenskih klubov so letos nastopali: HD Mladi Jesenice, Hk Triglav Kranj, Hk Slavija Junior in Hk Olimpija. Hk Triglav se je z zmago na turnirju v St.Pöltnu uvrstil na finalni turnir, kjer je zasedel 4.mesto. Zmagovalec je postal klub EAC Junior Capitals iz Dunaja.

7.6      SELEKCIONIRANJE IGRALCEV
Strokovni svet Hokejske zveze Slovenije (HZS) je leta 2011 sprejel sklep o razvojnem programu in selekcioniranju igralcev v kategorijah U12, U13, U14 in U15. Koordinator selekcioniranja je Rekelj Gorazd.

Pri selekcioniranju in nadzoru razvoja mladih športnikov gre za izredno zahteven in občutljiv proces zato se upošteva več dejavnikov.

Program je osredotočen predvsem na tri sklope:
–          Načrtovanje, organizacija in realizacija tekmovanj ter doseganje, spremljanje, napovedovanje in razvoj športnega rezultata;
–          Teorija treniranja športnikov (sredstva in metode vadbe športnikov, ciklizacija…);
–          Nadzor in ugotavljanje uspešnosti (testiranje, ocena profila mladega hokejista).

Cilji programa so:
–          strokovno in kontrolirano vodenje selekcioniranja otrok oz. igralcev v Sloveniji in tujini.
–          skrbno načrtovanje, izvajanje in preverjanje sposobnosti mladih hokejistov;
–          proučevanje tekmovalne uspešnosti mladih hokejistov v posamezni fazi njihovega razvoja;
–          usmerjanje in selekcioniranje mladih hokejistov;
–          motivacija in spodbuda otrok oz. igralcev;
–          evidenca in spremljanje razvoja vsakega posameznika v klubu in osebnem življenju;
–          spremljanje zdravstvenega stanja posameznika;
–          izobraževanje otrok v času zborov, testiranj, turnirjev…;
–          izobraževanja trenerjev, ki so tudi z dobro voljo pripravljeni sodelovati v programu.

Začetek prve registracije igralca, spoznavanje, testiranje, in postavitev vodstva v Razvojnem programu je pri selekciji U11. Strokovni svet HZS je predlagal enoten program meritev in testiranja otrok. Za boljši pregled in primerjavo njihovega razvoja oz. razvoja posameznika je oblikovan športni karton igralca. Testiranja igralcev se izvajajo prvi vikend v mesecu septembru na vedno isti lokaciji. Ostale akcije selekcij kot so turnirji in zbori so predvideni v mednarodnih pavzah, ki so določene s strani IIHF. Vse evidenčne podatke in poročila vodstvo selekcije  posreduje v skupni register Hokejske Zveze Slovenije.

Hokejska Zveza Slovenije za vsako posamezno selekcijo nameni namenska sredstva. Do selekcije U16 so stroški razdeljeni med HZS-jem in starši otrok določene selekcije.

Program selekcioniranja nam daje dober pregled nad številom, razvojem in sposobnostmi naših mladih igralcev.

8 ZAKLJUČEK IN SKLEPNE MISLI

Osnovna ugotovitev je, da slovenski hokej na mednarodni lestvici zaseda najvišje pozicije od osamosvojitve naprej. Zgodovinska uvrstitev na olimpijske igre ter 7. mesto na ZOI Soči 2014 sta mejnika, ki sta slovensko hokejsko reprezentanco uvrstila med najboljše na svetu.

Letos bo članska reprezentanca poskušala doseči najboljšo uvrstitev v svoji zgodovini na svetovnih prvenstvih. Strokovni štab članske reprezentance je konstanta zadnjih petih let in sistematično strokovno delo, kolektivni duh in urejene razmere so podlaga vsem reprezentančnim uspehom.

V reprezentančnih selekcijah U18 in U20 so rezultati primerljivi z rezultati iz preteklih let. Za preboj v svetovno elito pa bo potrebno počakati današnje generacije kadetov, dečkov, mlajših dečkov in malčkov iz hokejskih šol in nadaljevati z aktivnostmi za povečan vpis v hokejske klube po Sloveniji. Večji pritok mladih hokejistov v najmlajše selekcije dolgoročno namreč pomeni konkurenčnejše ekipe in tekmovanja ter večji bazen potencialnih reprezentantov v prihodnosti. Številčno večje selekcije, strokovno delo, dobra organizacija ter delo po klubih pa predstavljajo temelj, da ta cilj dosežemo. Pomembno komponento bo odigralo načrtno delo s šestnajstletniki, tako na klubskem kot na reprezentančnem nivoju.

V primeru razvoja ženskega hokeja v Sloveniji se bomo morali ugotoviti ali sploh obstajajo pogoji za večji preboj tako na klubski kot mednarodni, reprezentančni sferi.

V Sloveniji se odlično dela z mladimi hokejisti in to v vseh hokejskih centrih. Kvaliteten trenerski kader, usmeritve iz Strokovnega sveta HZS ter finančna pomoč zveze zagotavljajo bazo novih mladih igralcev.

Strokovno usposabljanje trenerjev, licenciranje, sodelovanje ter mednarodne aktivnosti so oblikovale kvaliteten in številčen trenerski kader.

Tekmovanja na nacionalni ravni so za vse kategorije organizirana širše in vpeta v mednarodni okvir. To daje dodatno težo pri pridobivanju izkušenj, večji konkurenci ter večjemu številu odigranih srečanj.

Državna prvenstva je prevzela HZS, še več, nadgradili smo jih z mednarodnim programom. Tekmovanja so brez večjih problemov in zapletov, za razliko od preteklosti. Tudi v mlajših kategorijah so se klubi priključili mednarodnim tekmovanjem, z letošnjim letom so tudi šestnajstletniki dobili priložnost, da svoje znanje in izkušnje utrdijo v močni mednarodni konkurenci.

Število klubov je v zadnjih letih stabilno. V vseh slovenskih klubih pa se dela kvalitetno in z vizijo. S propadom Jesenic in težavah članskega moštva Olimpije je bil pred leti izgubljen čar večnih derbijev med tema dvema nasprotnikoma. Z novim jeseniškim klubom in novim pristopom v Olimpiji pa se blišč večnih derbijev ponovno vrača.

Jesenice-Olimpije_DC

Z novim jeseniškim klubom in novim pristopom v Olimpiji pa se blišč večnih derbijev ponovno vrača.

Zelo pomembna, ter žalostna je ugotovitev, da smo v obdobju 2000 do 2008 zamudili priložnost, da hokej v Sloveniji postane šport številka ena. V času gospodarske rasti in rasti življenjskega standarda se v Sloveniji ni pristopilo k širitvi hokejskih centrov in k postavitvi nacionalnega hokejskega centra. Vse skupaj, gospodarski razcvet in vodilna funkcija v mednarodni hokejski federaciji (IIHF),  Sloveniji ni prineslo krepitve in razvoja hokeja, ne novih dvoran, zastalo je delo z mladimi in mednarodno povezovanje z bolj razvitimi hokejskimi deželami.

To seveda ne pomeni, da je bilo vse slabo, Slovenija je naredila preboj v mednarodnem merilu, vendar konkretni koraki v smeri dolgoročnega razvoja slovenskega hokeja niso bili storjeni. To se danes vidi v blodnjah obeh najbolj trofejnih slovenskih klubov. Ostali klubi so bili žrtev napačne politike krovne organizacije in so bili potisnjeni ob stran. Danes so ravno ti klubi gonilo razvoja slovenskega hokeja, z njihovim modelom, predvsem pa z ljudmi, ki v teh centrih skrbijo za razvoj hokeja. Učinki dela HZS v smeri uravnoteženega dolgoročnega razvoja hokejske panoge v celoti, se že kažejo v klubih. Z novo generacijo športnih delavcev in predanostjo trenutnega predsedstva skupnim interesom celotne hokejske sfere v Sloveniji pa verjamemo, da se slovenskemu hokeju obetajo boljši časi.

Podatki, ki so bili zbrani s pomočjo strokovnih sodelavcev na Zvezi kažejo sistematičen napredek v slovenskem hokeju. Nekateri trenutno stanje v slovenskem hokeju želijo prikazati v drugačni luči, vendar pa organizacija, tekmovanja in delo s podmladkom kažejo realno sliko, ki se bo dokončno skristalizirala v prihodnjih 10-15 letih. Čaka nas še ogromno dela, a trenutno stanje, ki je boljše od stanja v preteklih obdobjih, predstavlja dober temelj na katerem bomo skupaj osnovali nadaljnji razvoj in preboj hokeja doma in po svetu.

Foto: Drago Cvetanovič